ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Sitalk i ja ma`i svojata sestra Stratonika za idniot odriski
naslednik.
Zagrozeni od atinskite napadi, Makedonija i halkidi~kite gradovi
baraat pomo{ od Sparta. Kako pomo{ vo Makedonija pristignuva
spartanskata vojska na ~elo so vojskovoditelot Brasida, koj uspe{no
vojuva i go zazema Amfipol. Spored dogovorot, Brasida so golema
vojska mu pomaga na Perdika (424/423 g. pr. n.e.) da zavojuva protiv
linkestiskiot vladetel Arabaj, koj se protivi na centralnata makedonska
vlast; no spartansko-makedonskiot sojuz e raskinat za{to spartancite
ostanuvaat sami da se borat so ilirskata vojska, koja vojuva na
strana na Arabaj. Ovoj voen pohod na spartancite zavr{uva po bitkata
kaj Amfipol, kade {to zaginuvaat spartanskiot vojskovoditel Brasida
i atinskiot Kleon.
Vo 417/416 g. pr. n.e. makedonskiot car e proglasen za atinski neprijatel,
za{to vo bitkata za osvojuvawe na Amfipol ne im ispra}a
voena pomo{ na atiwanite i se priklonuva povtorno kon Sparta. Atina
ispra}a vojska na makedonskiot breg kaj Metona za da ja pusto{i
zemjata. No, i po ovie nastani, istori~arot Tukidid zapi{uva deka
Perdika povtorno vojuva zaedno so atiwanite kaj Amfipol (414 g. pr.
n.e.).
Vo ovoj istoriski period, nabien so voeni sudiri i silni politi~ki
vlijanija na mo}nite polisi Atina i Sparta, Perdika uspeva da
ja zajakne makedonskata dr`ava i da se pogri`i za kulturnoto izdigawe
na Makedonija preku postojanite kulturni kontakti so helenskiot
svet. Na dvorot na makedonskiot vladetel se prisutni mnogu u~eni Heleni
(na primer, poznatiot lekar Hiperit i ditirambiskiot poet
Melanipid).
Idejata za politi~ki, voeno i kulturno mo}na Makedonija ja sledi
i naredniot car Arhelaj I (413–399), sin na Perdika II. Vo ova vreme
konstelacijata na voenite i politi~ki nastani vo helenskiot svet
sozdava nov odnos na Atina sprema Makedonija; za vreme na Peloponeskata
vojna atinskata voena i ekonomska mo} e uni{tena, a Makedonija
dobiva golemo zna~ewe so isporakata na drvena gra|a za potrebite
na flotata na atinskata demokratska stranka. Poradi zaemniot
interes se vospostavuvaat podobri trgovski i prijatelski odnosi pome|u
Arhelaj i Atina; taka, Arhelaj ja dobiva po~esnata atinska titula
proksen; sepak, spored Trasimah, Arhelaj e „barbarin“ nasprema
Helenite i zatoa ne mo`e da stane ~len na Peloponeskiot sojuz.
19