ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

II Filadelf (283–246), vo ~ie vladeewe Egipet prerasnuva vo najmo}na
voena i ekonomska sila na Isto~niot Mediteran. Pozna~ajni vladetelite
na Egipet se: Ptolemaj III (246–221), Ptolemaj IV Filopator (221–
205), Ptolemaj V Epifan (204–180). Posledna nasledni~ka od makedonskata
dinastija Ptolemaidi e Kleopatra VII (51/52–30). Nejziniot
`ivot i vladeewe se povrzani so Rimskata Republika, so Gaj Julij
Cezar i so konzulot Marko Antonij, so kogo se bori protiv Oktavijan
Avgust. Poslednata bitka vo koja se porazeni vojskite na Kleopatra i
na Antonij e kaj Akcij (31 g. pr. n.e.), po {to caricata se samoubiva.
Po nejzinata smrt, Egipet potpa|a pod rimska vlast i stanuva rimska
provincija.
Makedonskata dinastija Antigonidi pretstavuva II makedonska
dinastija vladeteli (277–168 g. pr. n.e.). Osnova~i se Antigon Gonat
(277–239) i negoviot sin Demetrij II (239–229), a niv gi nasleduvaat
novata generacija carevi – Antigon Doson (229–222/221), Filip V
(221–179) i Persej (179–168), posledniot vladetel vo Makedonija, koj
zaedno so Filip V gi vodi Makedonsko-rimskite vojni.
Antigon II Gonat (277–239) sin na Demetrij II Poliorket i na
Fila, }erka na Antipatar, go prezema makedonskiot prestol po
pobedata nad Keltite kaj Lisimaheja. Kako dobar vojskovoditel i
ve{t diplomat, vojuva so epirskiot vladetel Pir i ja pro{iruva
makedonskata vlast do Korint. Vojuva vo Hremonidskata vojna (261–
255 g. pr. n.e.) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na
Makedonija nad helenskite polisi. Toj ja zajaknuva pomorskata flota,
{to mu ovozmo`uva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral
Ptolemaj II (255 g. pr. n.e.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More.
Antigon e qubitel na filosofijata i kni`evnosta, no poznat e i kako
graditel: Antigoneja, edna od trite negovi gradovi, se spomenuva kako
soseden grad na Stobi; spored Tabula Pojtingerijana, taa e na 12
rimski milji od Stobi na patot za Tesalonika.
Antigon III Doson (229–221) e tretiot vladetel od dinastijata
Antigonidi, odli~en voen strateg i diplomat; vo po~etok vladee kako
regent na osumgodi{niot sin na Antigon Gonat, Filip V. Proglasen e
za legitimen vladetel otkako se `eni so majkata na Filip i go posinuva
mladiot car. Gi zacvrstuva granicite na Makedonija, ja
obezbeduva severnata granica, zagrozena od Dardancite i povtorno
vospostavuva makedonska vlast vo Tesalija. Politi~ki ja zacvrstuva
dr`avata i ja obnovuva nejzinata dominacija na Balkanot. Kako
vrhoven komandant na kopnenite i morskite sojuzni~ki sili, se
60