ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ugnetenite, se povrzuvale so faktot deka Makedonija se nao|ala pod
osmanlisko vladeewe. Se smetalo deka osloboduvaweto od toa vladeewe
e apsolutno neophodno za nacionalnoto i politi~koto osloboduvawe.
Zna~i, u{te od po~etokot, se smetalo deka osnovniot protivnik
protiv kogo }e se vodi borbata bil osmanliskiot.
I taka se slu~ilo. Pokraj javnoto debatirawe okolu pra{aweto
za osloboduvaweto na Makedonija i kako da se postigne toa (sredstvata),
nekoi intelektualci svoeto vnimanie go fokusirale na istiot
problem, no toa go pravele „zad zavesa“, konspirativno, re{eni da minat
konkretno vo akcija. Idejata za sozdavawe organizacija kaj Dame
Gruev, Pere To{ev i nekoi drugi makedonski intelektualci zreela od
poodamna. Spored dosega{nite soznanija, za sozdavaweto na Tajnata
organizacija, (pokraj razgovorite na Del~ev vo Sofija so [ahov i
dr.), pokonkretno stanalo zbor vo tekot na 1892 godina vo Prilep, a na
krajot od idnata (1893 g.) godina, na sostanokot odr`an na 23 oktomvri
vo Solun, se formiralo rakovodno jadro vo sostav: Dame Gruev, Petar
Pop Arsov, d-r Hristo Tatar~ev, Andon Dimitrov i Hristo Batanxiev.
Na 5 januari 1894 godina se odr`ala vtorata sredba na istite lica
na koja se raspravalo za celta, imeto i normativnite akti na organizacijata
{to ja sozdavale. Spored Hristo Tatar~ev, Organizacijata
bila nare~ena Makedonska revolucionerna organizacija, a spored za-
~uvaniot pe~at rakovodstvoto bilo nare~eno „Makedonski centralen
revolucioneren komitet“. Zada~a da napi{e proekt-ustav dobil P. P.
Arsov. Na slednite sredbi {esteminata gi prifatile neophodnite
dokumenti i vo soglasnost so niv go izbrale prviot Centralen komitet,
~ij pretsedatel stanal Hr. Tatar~ev, a sekretar-kasier D. Gruev.
Originalni dokumenti za ovie sostanoci ne se za~uvani. No, od
li~nite spomeni na u~esnicite, a i od ustavite {to se za~uvani, iako
ne i datirani, se gleda deka celta na borbata bila, isklu~ivo preku
revolucija, da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija.
Potrebata za {irewe na Organizacijata bila pottik za svikuvawe
na edno po{iroko sovetuvawe na poznati ~lenovi na dvi`eweto, na
koe bi se dalo ocena za dotoga{nata rabota i bi se prifatile nasokite
za idnoto dejstvuvawe. Sovetuvaweto se odr`alo vo Resen na 15 avgust
1894 godina, a na nego prisustvuvale okolu 15 poznati aktivisti.
Tuka bile doneseni va`ni re{enija za razvitokot na Organizacijata –
izgraduvawe na nejzinata struktura, na~in na finansirawe, vr{ewe
propaganda i sl. Se istaknala zna~ajnata uloga {to ja igrale u~itelite
na scenata na osloboditelnata borba i se uka`alo na potrebata od
184