ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ti za pomo{ do makedonskata emigracija vo Bugarija, pa i direktno do
Bugarskata vlada. Pa neli i Bugarite i Srbite i Grcite na vremeto
pobarale i dobivale pomo{ od svoite sosedi? Obidot, me|utoa, da se
dobie oru`je od Bugarija gi otkril krajno protivstavenite interesi
na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe so onie na bugarskata dr`ava.
Pri ovoj obid da se dobie pomo{ od bugarskata dr`ava rakovodstvoto
na Vnatre{nata organizacija (G. Del~ev, \. Petrov, J. Sandanski,
D. Gruev...) definitivno ja otkrilo i ja razbralo celata vistina
za ve}e definiranata politika na bugarskata dr`ava (~ij sluga bil i
Vrhovniot komitet) sprema makedonskoto osloboditelno delo. A taa
politika nakuso bila vakva: vostanieto {to go podgotvuvala Vnatre{nata
organizacija vo nikoj slu~aj ne bi mo`elo da bide ~in {to
}e dovede do sozdavawe makedonska avtonomna dr`ava, Vnatre{nata
organizacija bi trebalo da go podgotvuva narodot za vostanie i vo daden
moment, koga bugarskata armija }e trgne vo vojna protiv Turcija,
da £ pomogne na bugarskata vojska.
Rakovodstvoto na Organizacijata bilo prinudeno da go izvle~e
edinstveniot pravilen zaklu~ok: vooru`uvaweto na narodot vo Makedonija
ne bilo po`elno za Bugarskata vlada. Taa ne sakala da £ pomaga
na organizacija {to e nezavisna i so programa sprotivna na bugarskite
dr`avi interesi. Vladata smetala deka Makedonija treba da bide
„oslobodena“ od bugarskata dr`ava. Pod „osloboduvawe“ na Makedonija
taa podrazbirala nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija a ne i, preku
revolucija, izvojuvawe politi~ka avtonomija za nea, vo ~ie ime se
organiziralo i se vooru`uvalo makedonskoto naselenie. Toa e osnovnata
pri~ina za konfliktot {to nabrzo po formiraweto na Vnatre{nata
organizacija se pojavil me|u nejzinoto rakovodstvo i bugarskite
vlasti i ~esto prerasnuval vo oru`en sudir so Vrhovniot komitet, rakovoden
od „demobilizirani“ oficeri na bugarskata armija, ~ij vrhoven
komandant bil knezot.
Za da ja za~uva svojata nezavisnost, {to bilo uslov i za osloboduvaweto
i edinstvoto na Makedonija, MRO se opredelila za samofinansirawe
i za nabavka na oru`je vo Grcija, vo Makedonija i vo
Bugarija. Plenuvaweto na Mis Ston i baraweto otkup bile napraveni,
imeno, so takva cel.
Drugite dve sosedni zemji, isto taka, imale neprijatelski odnos
sprema MRO. Tie toa ne go kriele, no od objektivni pri~ini ne bile
vo pozicija na drzok na~in da se me{aat vo rabotite na revolucionernoto
dvi`ewe kako {to pravela Bugarija. Tie vnimatelno gi sledele
192