ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

jazik na propovedite na Damaskin Studit, napraven od pelagoniskiot
episkop Grigorij, vo vtorata polovina na XVI vek. Osven toa, vo istiot
period bile sozdadeni nekolku zna~ajni spomenici na slovenskata
pismenost vo Makedonija, kako {to se: Klimentovata gramota, Slep-
~anskiot pismovnik, Makedonskiot damaskin od XVI vek, Tikve{kiot
zbornik od XVI-XVII vek, Treskave~kata kodika od XVII-XVIII vek i dr.
Vo manastirskite }elii, vsu{nost, prodol`uvale da opstojuvaat i
hagiografskite dela za srednovekovnite svetci, nastanati vo predosmanliskiot
period.
Sostaven del na makedonskata hristijanska kultura bila i narodnata
epika. Taa se gradela niz site vekovi na osmanliskoto vladeewe
koe ostavilo najdlaboki tragi kaj narodot. Me|u najpopularnite
narodni junaci opeani vo narodnite epovi kako borci protiv Osmanliite
se istaknuvaat: Marko Krale, Bolen Doj~in, Mom~il Vojvoda,
potoa Sekula detence, Gruica detence i drugi. Kon ovie epski pesni
podocna se pridodale i narodnite pesni za brojnite ajdutski i komitski
voda~i. Vo usnata narodna proza, pak, posebno mesto zazel likot na
Itar Pejo, koj proizlegol od sredinata na neobrazovanite selani i
niz kogo se otslikani narodnata mudrost i snaodlivost.
Vo pazuvite na makedonskite manastiri bile sozdadeni i prvite
u~ili{ta vo koi se podgotvuvale sve{tenici, a vo XVII vek i osobeno
vo XVIII vek se pristapilo i kon organizacija na gradski svetovni u~ili{ta
vo blizina na crkvite. Takvi u~ili{ta bile otvoreni vo Veles,
vo Skopje i vo Prilep. Vo 1783 godina vo Prilep se spomenuva u~ili{teto
na daskalot Risto Dumbalovski, koe postoelo i vo 1823
godina.
Od vremeto na osmanliskoto vladeewe crkvite vo Makedonija se
so skromni razmeri i naj~esto bile gradeni po selata. Tie bile ednostavni
ednokorabni zgradi na pravoagolni osnovi. Naj~esto bile yidani
so neobraboten ili poluobraboten kamen. Poretko bile gradeni so
kamen i so tula, kako {to e crkvata Sv. \orgi vo selo Bawani, Skopsko
(1549 g.). Vo periodot od XV do XVIII vek vo Makedonija bile izgradeni
pove}e crkvi, najgolemiot del od niv vo selata ili vo sklop na
izgradenite manastiri, kako {to se: Sv. Voznesenie vo s. Leskoec
(1426 g.); Uspenie Bogorodi~ino, s. Velestovo, Ohridsko (1444 g.); Sv.
Bogorodica Pre~ista vo s. Varo{, Prilepsko (1438 g.); Sv. Nikola vo
s. Trnovo, Krivopalane~ko (1505 g.); Sv. Petar i Pavle vo s. Zrze, Prilepsko
(1535 g.); Sv. Arhangel, s. Nepro{teno, Tetovsko (1569 g.); Sv.
Nikola vo s. Oreovec, Ki~evsko (1602 g.); Sv. Jovan Bogoslov, s.
160