ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Promenite vo Carigrad nemale nikakvo vlijanie vrz podobruvaweto
na situacijata na Balkanot. Naprotiv, na predlog na Britanskata
vlada bila odr`ana poznatata Carigradska konferencija na golemite
sili na koja bile podgotveni dosta radikalni reformi, ~ija primena
zna~itelno bi ja podobrila situacijata vo kriti~nite oblasti,
so {to bi se izbegnale pogolemi konflikti. Konferencijata, vo prisustvo
na pretstavnici na Osmaliskata Imperija, zapo~nala na 23 dekemvri
1876 godina. Istiot den javno bilo oglaseno deka vo Imperijata
vo sila se voveduva ustav so koj dr`avata od apsolutisti~ka stanuva
ustavna monarhija. So toa, vsu{nost, se davalo na znaewe deka predlo-
`enite reformi od golemite sili bile nepotrebni, bidej}i }e se
reformirala celata dr`ava vo soglasnost so „podareniot“ ustav od
sultanot. I pokraj toa, raspravata okolu predlo`enite reformi prodol`ila
do 20 januari 1877 godina, koga se zaklu~ilo deka Konferencijata
ja zavr{ila rabotata bez postignuvawe rezultati. Drugi sredstva
za mirno re{avawe na krizata nemalo. Ostanalo toa da go stori
vojnata.
Na 24 april 1877 godina Rusija £ objavila vojna na Osmanliskata
Imperija. Vo vojnata protiv Imperijata u~estvuvale i Srbija i Crna
Gora. U~estvo zele i golem broj dobrovolci, me|u koi zna~aen broj i
od Makedonija. Po `estokite borbi so naizmeni~en uspeh i golemi
`rtvi od dvete strani, osmanliskata armija bila porazena. Vojnata
zavr{ila so Odrinskoto primirje od 31 januari 1878 godina i so Sanstefanskiot
mir od 3 mart istata godina. So ovoj mir, pokraj drugoto,
bila sozdadena avtonomna bugarska dr`ava, vo ~ii granici vleguvale
u{te i Vrawskiot okrug, Kor~a i cela Makedonija. So ovie granici
na sozdadenata dr`ava, osven Rusija i Bugarija, nikoj drug ne bil zadovolen.
Pod pritisok na golemite sili bil odr`an Berlinskiot kongres
(13 juni – 13 juli 1878 g.) na koj vo zna~itelna mera bil revidiran
Sanstefanskiot miroven dogovor. Bugarija bila podelena na dva dela:
na teritorijata od Dunav do Stara Planina bilo sozdadeno avtonomnoto
Kne`evstvo Bugarija, a od ju`na Bugarija – avtonomnata oblast
Isto~na Rumelija. Makedonija ostanala pod vlasta na sultanot. Srbija,
Crna Gora i Romanija bile proglaseni za nezavisni, za Bosna i
Hercegovina bilo re{eno da bide okupirana od Avstro-Ungarija. Na
Grcija £ bile otstapeni Tesalija i Epir, a Velika Britanija go dobila
ostrovot Kipar. ^lenot 23, vo koj se predviduvalo da se sprovedat
reformi, se odnesuval i na Makedonija, no toj nikoga{ ne bil realiziran.
174