ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

op{testveniot `ivot, koj bil rakovoden i naso~uvan od Gr~kata crkva
i imal gr~ka sodr`ina. Prosvetata, kakva-takva, imala glavno gr~ki
karakter. Taa, vo prvo vreme, se razvivala vo golema mera stihijno, no
vo prvata polovina na XIX vek, po osloboduvaweto na Grcija, zapo~nala
da dobiva organiziran karakter. Vo januari 1844 godina, vo Gr~kiot
parlament bila proklamirana poznatata dr`avna politika za sozdavawe
„Golema Grcija“ (t.n. „megali ideja“). Za postignuvaweto na taa cel,
Atina i Fener gi vpregnale site svoi sili, a nivniot materijalen izvor
bil gr~kiot kapital vo Turcija i vo Grcija, pred s¢ krupniot.
Makedonskoto gra|anstvo, so samata svoja pojava, zainteresirano
za steknuvawe svoi ekonomski i op{testveni pozicii vo zemjata, moralo
da povede borba i da go istisne od steknatite privilegii, pred s#
vo ~ar{ijata, gr~ko-vla{kiot element. Toa mo`elo da go napravi preku
direktna konfrontacija so Gr~kata crkva, pod ~ija kapa, soglasno
privilegiite {to gi imala dobieno od sultanot, se nao|al ne samo
op{testveniot tuku vo zna~itelna mera i ekonomskiot `ivot na pravoslavnoto
naselenie so razli~no etni~ko poteklo. Taa, u{te pred
sozdavaweto na gr~kata dr`ava, preku specijalna direktiva pobarala
od svoite pot~ineti institucii da gi {irat gr~kata pismenost i prosveta
me|u site pravoslavni narodi na osmanliskiot Balkan. A toa zna-
~elo, preku sistemska rabota, grcizirawe pred s¢ na makedonskoto
pravoslavno naselenie kako dominanten element vo Makedonija.
Prvi {to £ se sprotivstavile na elinizatorskata politika na
Vselenskata patrijar{ija bile Dimitar Miladinov, Grigor Prli~ev,
Jordan Haxi Konstantinov-Xinot i dr.
Zapo~natiot otpor protiv velikogr~kata politika na Patrijar-
{ijata postepeno prerasnal vo dvi`ewe na golem del od makedonskiot
narod, ~ija osnovna cel be{e izvojuvawe na sopstvena crkva, prosveta,
kultura. Vo osmanliskata teokratska dr`ava, kade {to posle dr`avata
crkvata imala re{ava~ka uloga vo re~isi site sektori od op{testveniot
`ivot, sopstven kulturno-prosveten `ivot mo`ele da realiziraat
samo onie hristijanski narodi {to imale svoja crkva priznata
od sultanot. Takva crkva be{e Vselenskata patrijar{ija, koja vo devetnaesettiot
vek se be{e pretvorila vo gr~ka nacionalisti~ka institucija.
Osnovnoto barawe na makedonskoto antipatrijar{isko dvi-
`ewe be{e obnovata na Ohridskata arhiepiskopija, ukinata vo 1767
godina. Bidej}i takvoto barawe nemalo izgledi da bide prifateno,
gra|anite na Kuku{ vo tekot na 1859 godina gi prekinale odnosite so
Patrijar{ijata i go priznale za svoj verski glavatar rimskiot papa,
168