ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

uni{til pove}e vla{ki naselbi vo Epir, me|u koi i poznatiot grad
Moskopole, ~ii `iteli, begaj}i pred negovite ordi, se naselile vo
Bitola, Kru{evo, Solun. Duri vo tretata decenija od XIX vek centralnata
osmanliska vlast uspeala da ja stavi pod kontrola situacijata,
likvidiraj}i nekoi od ovie mo}nici.
Anarhi~nata sostojba vo Makedonija i na Balkanot u{te pove}e
ja uslo`nuvalo i prisustvoto na t.n. krxalii, odnosno planinski razbojnici,
koi se kriele po planinite. Tie se ra{irile na Balkanot po
vojnata {to Osmanliskata Imperija ja vodela so Avstrija i so Rusija
vo periodot od 1787 do 1792 godina. Vo Makedonija svoi zasolni{ta
imale na [ar Planina, Skopska Crna Gora, Rodopite, Ogra`den i na
Pla~kovica. Ovie grupi, sostaveni glavno od voeni dezerteri, bile
dobro vooru`eni i mnogubrojni, dostignuvaj}i ponekoga{ brojnost i
do 7.000 lu|e. Nivni celi na napad bile sela, gradovi, manastiri i site
onie mesta kade {to mo`elo da se dojde do bogat plen. Vo tekot na
1792 godina grupa od 2.000 krxalii od Debarsko prvin ja ograbile
Prilepskata kaza, a potoa gradovite Veles i [tip. Vo kodeksot na
stru{kata crkva Sv. \orgija stoi zapis deka vo Struga do{le blizu
3.000 krxalii so vojskite na lokalnite ajani, vr{ej}i golemi zulumi.
Vakvata anarhi~na situacija vo osmanliskata dr`ava prodol`ila i vo
prvite decenii od XIX vek, s¢ dodeka dr`avnite reformi, do izvesen
stepen, ne ja smirile situacijata.
9. Otporot protiv osmanliskata vlast
Procesot na vnatre{nite op{testveni promeni i nadvore{nite
voeni porazi {to zapo~nale da go potkopuvaat osmanliskiot feudalen
sistem bile pri~ina za zasiluvawe na eksploatacija i za vlo{uvawe
na polo`bata na rajata, osobeno na hristijanite. Toa predizvikalo
reakcija od nivna strana i tie zapo~nale da se sprotivstavuvaat na s¢
pote{kite obvrski sprema neposredniot feudalen gospodar i sprema
dr`avata. Vo toa sprotivstavuvawe bile evidentni dve osnovni tendencii.
Ednata imala socijalen karakter i bila naso~ena protiv prekumernata
eksploatacija i ugnetuvawe, dodeka drugata gi izrazuvala,
do izvesen stepen, osloboditelnite streme`i na porobenoto naselenie.
Sprotivstavuvaweto na ekonomskata eksploatacija naj~esto se
izrazuvalo niz neoru`en otpor, koj se projavuval na razli~ni na~ini
152