ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ta na Veles, vo pe{terata Makarovec vo kawonot na rekata Babuna i
vo [tipskiot region, kade {to se otkrieni materijalni naodi na
prvite oru`ja i orudija od koska i od kamen (orudija od kamen vo
oblik na klin na ~ovekot-lovec; vo grobniot naod vo [tipsko,
pronajden e skelet na ~ovek, ~ija starost se datira okolu 9.000 g. pred
n.e.). Artefaktite od mezolitskiot period (me|u 10.000 i 5.000 g. pred
n.e.) – sekiri, ~ekani, kremeni no`iwa, kamewa za to~ewe, ~ukala,
avani, igli, koskeni i rogovi dleta svedo~at za prvite zemjodelskosto~arski
zaednici.
Kartata na arheolo{kite nao|ali{ta poka`uva postoewe na
okolu 160 neolitski nao|ali{ta (vo periodot od okolu 5.300 – 3.200 g.
pred n.e.), glavno naselbi smesteni vo plodnite poliwa, po re~nite
dolini i na planinskite podno`ja na Pelagoniskata, Skopskata,
Kumanovskata, Strumi~kata, Radovi{kata i Polo{kata Kotlina,
kako i vo Ov~epolsko-bregalni~kiot region i vo Ohridskiot basen.
Vo isto~na Makedonija e karakteristi~na t.n. Anzebegovo-vr{ni~kata
grupa, spored eponimnite naselbi i docnoneolitskata kultura
nare~ena Angelci-Zelenikovo. Vo pove}eslojnite naselbi se domuvalo
vo drveni `iveali{ta so ~etvrtesta ili pravoagolna osnova, so
dvovoden pokriv, prema~kani so kal i bojadisani so bela ili so crvena
boja, ponekoga{ ukrasuvani so plasti~ni ornamenti; vo sekoja ku}a
imalo pe~ka, ogni{te, poretko i kulten objekt (Tumba Maxari). Podatocite
od Tumba Maxari (Skopska Kotlina) uka`uvaat na gusto izgradeni
ku}i, grupirani okolu zaedni~ko svetili{te i so podednakva
orientacija. Vo Ohridskiot region naselbite imaat poinakov izgled;
imeno, ima nakolni `iveali{ta, koi se analogii na kulturite od Jadranskata
zona.
Se pretpostavuva deka `itelite na pradrevna Makedonija se zanimavale
so zemjodelstvo (odgleduvale `ita i me{unkasti rastenija),
so sto~arstvo (ovci, kozi, sviwi i goveda), no i so lov i ribolov. Izrabotkata
na kerami~ki sadovi ve}e ne bila samo za doma{na sekojdnevna
upotreba (vo raniot neolit toa se grubo izraboteni sadovi, monohromni
ili vo crvena boja, ukrasuvani so ornamenti i geometriski
motivi vo bela boja – amfori i zaobleni dlaboki panici) tuku se
obrnuvalo vnimanie i na likovno-estetskiot izraz (oblicite stanuvaat
poraznovidni, so pogolemi dimenzii, vr~vi, }up~iwa, amfori,
pehari na visoka konusna nogarka, slikana keramika so temnokafeavi
geometriski figuri), a kultnata keramika se izrabotuvala vo zanaet-
~iski rabotilnici. Me|u religisko-kultnite artefakti dominantno
6