ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Melnik i da izvr{i „uspe{no patriotsko delo“. Drugite bile
porazeni i rastureni od osmanliskite sili i vrateni vo Bugarija.
Ovie isprovocirani oru`eni akcii go ozna~ile po~etokot na
oru`enoto me{awe na balkanskite dr`avi vo makedonskite raboti i
imale silen odglas vo Turcija i vo Evropa. Bugarija niv gi iskoristila,
preku pritisok vrz Carigrad, da izdejstvuva privilegii za svojata
propaganda vo Makedonija, kako i da izdejstvuva priznanie na knezot
od strana na Rusija. Odnosot na Grcija i na Srbija kon oru`eniot upad
vo Makedonija bil krajno negativen, dodeka reakcijata na CK na Vnatre{nata
organizacija bila ostro izrazena so protestno pismo do
Makedonskiot komitet i so kategori~no barawe i predupreduvawe
deka }e bide „bezmilosna sprema site onie... {to protiv nejzinata
soglasnost navleguvaat vooru`eni vo nejzinata teritorija“.
Golemata vreva {to se krenala vo Bugarija vo tekot na 1894 i
1895 godina, zaedno so oru`enata intervencija na makedonskata teritorija,
}e imaat fatalni posledici za idniot razvitok na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, pa duri i za sudbinata na Makedonija.
7. Makedonskata revolucionerna organizacija po
Solunskiot kongres (1896 g.)
Solunskiot kongres na Organizacijata se odr`al vo mart 1896
godina, malku pove}e od dve godini po nejzinoto formirawe. No, i pokraj
toa, poradi zna~eweto {to go imal, od \. Petrov bil nare~en „sobranie“
koe, „taka da se re~e be{e osnova~ko. Ottoga{ datira Solunskata
organizacija, toga{ ve}e Centralniot komitet se prizna. Tamu
se istakna potrebata od ustav i pravilnik“. Tatar~ev za ovoj sobir rekol
deka imal „osnova~ki i zakonodaven karakter“.
Na Kongresot zele u~estvo najvidnite rakovoditeli na Organizacijata.
Vo diskusijata {to se razvila, bile razgledani site problemi
{to ja preokupirale Organizacijata i bil usvoen zaklu~okot da se
donesat ustav i pravilnik kako osnovni dokumenti vrz koi bi le`ela
idnata dejnost na dvi`eweto.
Ustavot i Pravilnikot bile napi{ani vo 1897 godina i vedna{
bile objaveni po formiraweto na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na
Organizacijata vo Bugarija. Niv gi podgotvile \. Petrov i G. Del~ev,
koi se i prvi zadgrani~ni pretstavnici. Vo ovie dokumenti sovr{eno
jasno bile vneseni celta na Organizacijata i sredstvata so koi taa bi
se ostvarila. Ustavot na Organizacijata £ postavil da re{ava ~isto
189