ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Deceniite po Berlinskiot kongres pretstavuvale nova faza vo
razvitokot na Makedonija i na makedonskiot narod. Op{tata polo`ba
na hristijanskoto naselenie bila vlo{ena poradi opa|aweto na stopanstvoto
i zgolemuvaweto na eksploatacijata od sopstvenicite na
sredstvata za proizvodstvo i od dr`avata ~ii potrebi, osobeno za smestuvaweto
na deseticite iljadi maxiri {to se preselile vo Makedonija,
begaj}i od teritoriite {to Turcija gi izgubila vo vojnite i so
re{enijata na Berlinskiot kongres, kako i za izdr`uvaweto na brojnata
armija i brojniot birokratski aparat. Se pojavilo golemo nezadovolstvo
me|u makedonskiot narod, a kako posledica na toa nezadovolstvo
zapo~nalo negovoto revolucionizirawe i organizirawe, t.e.
prerasnuvawe na dotoga{ glavno spontaniot otpor vo organizirana
osloboditelna borba.
Prviot poseriozen oru`enoosloboditelen obid bil Kresnenskoto
vostanie. Inicijativata za oru`eni akcii vo Makedonija se
rodila vo Bugarija. Spored inicijatorite, tie akcii trebalo da
pretstavuvaat otpor na naselenieto protiv nepovolnite re{enija za
Bugarija, doneseni na Berlinskiot kongres. Za taa cel bile sozdadeni
t.n. blagotvoritelni komiteti „Edinstvo“, koi bile predvodeni od
Sofiskiot i Xumajskiot komitet. Planot bil vostanieto da zapo~ne
so ufrluvawe ~eti od Bugarija vo Makedonija, koi bi povlekle vo
borba del od mesnoto naselenie. Prvite dve ~eti na ~elo so koza~kiot
kapetan Kalmikov i Poljakot L. Vojtkevi~, pri obidot da vlezat vo
Makedonija (kraj na septemvri 1878 g.), bile razbieni od askerot.
Stanalo jasno deka odnadvor ne mo`elo da se predizvika bunt.
Nabrzo potoa na scenata nastapile mesnite, doma{nite revolucionerni
sili. Vo kresnenskata klisura se sobrale pove}e ~eti koi, pod vodstvoto
na vojvodata Stojan Karastoilov, na 5 oktomvri (17 oktomvri)
1878 g. go napadnale lokalniot asker i go zarobile. So toa bil ozna~en
po~etokot na Kresnenskoto vostanie. Gornoxumajskiot komitet vedna{
po ovoj uspeh go dobil od D. Berovski slednovo pismo: „Nie makedonskite
vostanici go sledime na{eto delo. Ve~erva vodevme bitka 18
~asa so dva buluka regularna turska vojska. Od na{a strana e ubien
eden i trojca se raneti, a od Turcite – 9 ubieni, 11 raneti i zarobeni
119 vojnici i 2 oficeri...“
Po uspehot kaj Kresna bile oslobodeni pove}e sela i se sozdala
slobodna teritorija. Tuka bilo formirano i prvoto vostani~ko rakovodno
telo – „[tab na vostanicite makedonski“, na ~elo so D. Pop
Georgiev-Berovski, so St. Karastoilov kako prv vojvoda, a Kalmikov,
175