ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ot na bliskiot i Sredniot Istok. Vo prv red toa bilo nasledstvoto
od Selxu~koto i Vizantiskoto Carstvo, a bile prezemeni iskustva i
od drugite srednovekovni balkanski dr`avi. Osmanliskata Imperija,
kako i drugite isto~ni despotstva, bila teokratska dr`ava. Vrhoven
vladetel bil sultanot, koj imal neograni~eni prava vo pogled na
politi~kite, voenite i dr`avnite pra{awa i za svoite postapki
odgovaral samo pred Alah. Svojata vlast sultanot ja sproveduval
preku Carskiot Sovet ili Divanot, vo koj ~lenuvale najvisokite
dr`avni funkcioneri. Posebno mesto vo Divanot imal prviot vezir,
koj bil glaven sovetnik i pomo{nik na sultanot i vo ~ie ime ja
izvr{uval politi~ko-izvr{nata vlast. Sekoe lice, bez ogled na klasnata
ili verskata pripadnost, imalo pravo da mu se obrati usno ili
pismeno na Divanot, kako na najvisoko telo vo dr`avata. Za pova`ni
pra{awa i `albi rajata toa naj~esto go pravela so ispra}awe svoi delegacii.
Osnoven zakon vo Osmanliskata Imperija vrz koj se temelela
pravdata bil {erijatot, odnosno islamskiot verski zakon. No, isto
taka, postoele i brojni sultanski zakoni, t.n. kanuni, koi tretirale
pra{awa za koi {erijatot ne mo`el da dade odgovor, no koi pri
nivnoto donesuvawe morale da bidat usoglaseni so nego.
U{te za vreme na prvite sultani, osmanliskata dr`ava posebno
vnimanie posvetuvala na administrativno-teritorijalnata podelba i
na upravata vo novoosvoenite teritorii. Vo po~etokot, tie teritorii
bile podeleni na nekolku okruzi, t.n. sanxaci ili livi, na ~ie ~elo
stoele sanxakbegovi ili mirlivi. Koga osmanliskite vladeewa se
zacvrstile na Balkanot, bil sozdaden Rumeliskiot beglerbeglak, so
{to site osvoeni evropski teritorii bile staveni pod edinstvena
uprava. Sedi{teto na ovaa najgolema upravno-politi~ka edinica najprvo
bilo vo Edrene, a potoa vo Sofija. Pandan na ovoj prv beglerbeglak
na Balkanot bil Anadolskiot beglerbeglak na aziska po~va. Podocna
bile sozdadeni i drugi beglerbeglaci, ~ij broj vo vtorata polovina
na XVI vek iznesuval 16. Ovie upravno-administrativni edinici
gi opfatile sanxacite, koi bile sostaveni od u{te pomali upravni
edinici, t.n. kazi. Kazite, vsu{nost, bile sudsko-teritorijalni edinici
na ~ie podra~je se protegale ingerenciite na eden kadija. Najmali
upravni edinici na koi bile podeleni kazite bile t.n. vilaeti i
nahii. Podelbata na vilaeti bila privremena i niv postepeno gi
zamenuvale redovni administrativni edinici – nahii. Nahijata na
Balkanot mnogu ~esto odgovarala na predosmanliskata „`upa“, ~ija
teritorija ostanuvala ista, no sega so novo ime – nahija. Vakvata admi-
132