ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

dokumenti se preto~uva{e vo ustavnite. Be{e oceneto deka ustavnite
akti ne zadovoluvaat, pa vo tekot na 1967 godina zapo~naa inicijativi
za novi ustavni promeni, ovoj pat amandmanski. Vakvata opredelba
be{e motivirana od sudirot vo politi~kiot vrv na Jugoslavija, koj
rezultira{e so otstranuvawe na nekoi srpski rakovoditeli (Aleksandar
Rankovi}), obvinuvani za nivnoto zalagawe za centralizam i za
primena na „cvrsta raka“ vo rakovodeweto so federacijata. Promenite
gi zabrzaa i nekoi liberalni pojavi vo Hrvatska, koi bea najaveni
kako spontano „masovno dvi`ewe“ (MASPOK) zad koe, vsu{nost, stoe-
{e idejata za samostojna Hrvatska. Ni Makedonija ne be{e sosema
imuna od takvite tendencii, no tie ne bea taka silno izrazeni ili,
pak, ne bea dovolno seriozno sfateni, tuku bea potceneti od strana na
jugoslovenskiot politi~ki vrv.
Po zavr{uvaweto na amandmanskite promeni na sojuzniot, kon
krajot na 1971 godina na ist na~in se intervenira{e i vo Ustavot na
SR Makedonija (I-LXXXI amandmani). Promenite, kone~no, bea vgradeni
vo Ustavot na SFR Jugoslavija i vo Ustavot na SRM duri vo 1974
godina.
Osnovni karakteristiki na ovie ustavni promeni se decentralizacijata
na federacijata i davaweto pogolemi prava na republikite.
Naporedno so „verificiranoto“ samoupravuvawe, kako „trajna“ opredelba
na jugoslovenskiot sistem, be{e voveden delegatskiot princip
na izbirawe na delegati, nominiran kako „delegatski sistem“. Partiskite
kongresi, kako rezultat na noviot duh, po~naa da se odr`uvaat
po obraten redosled, odnosno, prvo republi~kite, a potoa kongresot
na SKJ. Vo su{tina, toa nema{e nekoe golemo zna~ewe pri
postoeweto na osnovniot princip vo SKJ, nare~en „demokratski
centralizam“. Na kongresnite raspravi neodminliva ostana temata –
„borba za socijalisti~koto samoupravuvawe“, a Sojuzot na
komunistite, za prv pat i vo Ustavot na SFRJ, i formalno be{e
promoviran kako „vode~ka i idejno naso~uva~ka politi~ka sila“. Vo
stopanstvoto, pritisnat od potrebata za pazarna ekonomija, no i za
ekonomija vo koja SKJ bi ja za~uval vode~kata pozicija, be{e
promovirano novo re{enie, poznato kako „dogovorna ekonomija“.
Nejzinata su{tina be{e vo toa da se formiraat i da se povrzat
pogolemi sistemi na proizvodni i drugi pretprijatija, tie da se
organiziraat vo asocijacii, koi bi se dogovarale {to }e proizveduvaat
i po koja cena }e gi prodavaat proizvodite. Toa be{e nadvor
od logikata na pazarnata ekonomija, no sepak im ode{e vo prilog na
326