ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

i Starova, vo ~ij sostav vleguvale nahiite: Ohrid, Prespa, Debarca,
Gorni Debar, Reka, @upa, Dolgo (Golo) Brdo, Mokra i Gora.
Solunskiot sanxak bil sozdaden so odzemawe teritorii od
ogromniot Pa{a sanxak. To~noto vreme na nastanuvawe na ovoj sanxak
ne se znae, no kon sredinata na XVI vek, koga toj se zacvrstil kako
upravna edinica, vo nego vleguvale kazite: Solun, Ber, Avret Hisar,
Enixe Vardar, a ne{to podocna Voden i Siderokapsa. Karakteristi~no
za ovoj sanxak e toa {to toj se prostiral isklu~ivo na makedonska
teritorija.
Skopskiot sanxak, so centar vo Skopje, bil sozdaden najdocna vo
1553 godina, koga za prvpat ovaa oblast se spomnuva kako sanxak na
~elo so sanxakbeg. Kon nego pripa|ale kazite koi porano bile vo sostav
na Pa{a sanxakot: Skopje, Tetovo, Prilep i Ki~evo. I ovoj sanxak,
koj so mal isklu~ok na sever ja opfa}al nahijata Ka~anik, se
prostiral isklu~ivo na makedonska teritorija i ne pretrpel nekoi
pozna~ajni promeni vo odnos na negoviot sostav.
Osven gorenavedenite sanxaci, vo jugozapadna Makedonija navleguval
sanxakot Janina, koj od makedonska teritorija vo sebe ja vklu~uval
kazata Grebena (Grevena). Isto taka, za eden kratok period, me|u
1520 i 1530 godina, na teritorijata na Makedonija postoel i Lerinskiot
sanxak, koj se poklopuval so teritorijata na kazata Lerin. No,
okolu 1530 g., toj bil ukinat i povtorno sveden na kaza, koja bila priklu~ena
kon Pa{a sanxakot.
Vakvata administrativna podelba na teritorijata na Makedonija
se zadr`ala i vo narednite vekovi na osmanliskata dominacija. I
pokraj toa {to granicite na dr`avata postepeno se pomestuvala na
sever, ovie sanxaci ne pretrpele nikakvi pozna~ajni teritorijalni
promeni. Za eden podolg period tie postoele vo ovie granici i funkcionirale
kako cvrsti administrativni upravni edinici.
4. Osmanliskiot feudalizam
Osmanliskata dr`ava bila organizirana vrz sistem na voen feudalizam,
nare~en timarsko-spahiski sistem, koj se temelel vrz dr`avnata
sopstvenost na zemjata. Imeno, za vrhoven sopstvenik na obrabotlivoto
zemjodelsko zemji{te vo Osmanliskata Imperija se smetala
dr`avata, personificirana vo sultanot. Koristeweto na toa zemji{te
se ostvaruvalo preku formata spahilak, a se sostoela od dodeluva-
134