ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

„ime na Makedonija a ne na Bugarija ili kako Bugarin, da im go iznese
baraweto na makedonskiot narod“. Od svoja strana, desnata opcija vo
prviot svoj nastap pred Mirovnata konferencija pobarala „nepodelena
Makedonija da se priklu~i kon Bugarija“. Stanuvaj}i svesni za svojata
politi~ka glupost, Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO, pod
rakovodstvo na Todor Aleksandrov i na Aleksandar Protogerov, vo
imeto na makedonskite Bugari, ispratilo Memorandum vo koj se baralo
avtonomija na Makedonija. Na 19 januari 1919 g. do Mirovnata konferencija
se obratila i makedonskata emigracija vo Istanbul, koja
barala Makedonija da se organizira kako avtonomna politi~ka edinica
po primerot na [vajcarija.
Me|u brojnite barawa upateni do Mirovnata konferencija vo
Pariz vnimanie privlekuva apelot na Generalniot sovet na makedonskata
emigracija vo [vajcarija upaten do svetskata javnost (juni 1919
g.). Toa e eden od retkite dokumenti vo koj jasno i precizno se brani
pravoto na makedonskiot narod na nacionalno samoopredeluvawe, vtemeleno
vrz soznanieto za postoeweto na samostoen kulturno-nacionalen
subjektivitet. Su{tinata na ovoj op{iren apel se sostoi vo slednovo:
„Nie Makedoncite, barame ova neprikosnoveno pravo (pravoto
na samoopredeluvawe i nezavisnost – b.m.) da se po~ituva koga }e stane
zbor za Makedonija. Makedonskiot narod gi ima neophodnite i potrebnite
sposobnosti za da mo`e da se samoupravuva, bidej}i toj ne e
amorfna masa nitu nesvesna zaednica kako {to mnogumina zainteresirani
pisateli sakaat da n¢ uverat vo toa. Naprotiv, pod ovoj prividen
haos se krie duhovno edinstvo zasnovano na cvrsti psiholo{ki vrski
kako {to se: postojanite i masovni revolucii, zaedni~kite maki i
bolki pod ist jarem. Edna od glavnite vrski na ova duhovno edinstvo e
tokmu ovoj vozvi{en samopregor na masite na makedonskiot narod za
nezavisnost na nivnata zemja, koj vo site vremiwa vo Makedonija
sozdaval heroi, apostoli i ma~enici“.
Seedno, barawata isprateni od razni makedonski asocijacii i od
dvata politi~ki bloka na makedonskoto nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe do Mirovnata konferencija vo Pariz, vo krajna linija, ostanale
bez odglas. Podelbata na Makedonija vo Bukure{t, so nekoi mali
promeni, bila sankcionirana. Pod pritisok na Francija i na kralska
Jugoslavija, ne uspeale nitu obidite na nekoi dobronamerni delegacii
– italijanskata, angliskata i dr. Makedoncite vo Grcija i vo kralska
Jugoslavija da dobijat malcinski prava.
223