ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

sko vostanie vo Makedonija“, vozbudeno go informiral poznatiot Jon
Dragumis svojot tatko vo Atina... „Celoto slavofono (makedonsko –
b.a.) naselenie go sledi Komitetot – i pravoslavni (patrijar{isti –
b.a.) i {izmatici (egzarhisti – b.a.), i toa pogolemiot del dobrovolno...“.
Ilindenskoto vostanie i posledicite od nego imale zna~aen
odglas vo Evropa i vo Amerika. Stavot na sosednite balkanski dr`avi
vo vrska so vostanieto bil negativen i neprijatelski. Zainteresirani
isklu~ivo za zavladuvawe i podelba na Makedonija, vladea~kite krugovi
na Grcija, na Bugarija i na Srbija mo`ele da bidat zadovolni
edinstveno so porazot na vostanieto. Zainteresirani da se za~uva
dogovoreniot status-kvo na Balkanot, golemite sili go odobrile i go
o~ekuvale porazot na vostanieto. Avstro-Ungarija i Rusija pobarale
od Osmanliskata vlada da vospostavi „red“ vo zemjata, a toa zna~elo
priznavawe pravo na Turcija da upotrebi sila spored potrebite. A
Visokata Porta znaela kako da ja upotrebi silata. Velika Britanija i
Francija, pa i Italija vo izvesna mera, poinaku gledale na nastanite
vo Makedonija. Grofot Lensdaun smetal deka Evropa pove}e ne treba
da ostane indiferentna kon nastanite vo Makedonija. Toj predlagal
prezemawe sredstva {to }e ja okon~aat „`alnata“ polo`ba vo Makedonija.
Rezultat na takvata politika se poznatite Mirc{ter{ki reformi,
sostaveni i proklamirani od ruskiot i avstroungarskiot car vo
oktomvri 1903 godina, so odobrenie i na drugite golemi sili.
Golemata samo`rtva na vostanatiot narod, potoa `estokosta so
koja osmanliskite vlasti go zadu{ile vostanieto, predizvikale so~uvstvo
i `alewe kaj po{irokata javnost na Evropa i na Amerika. Bile
formirani razni makedonski komiteti {to ja {irele vistinata za
Makedonija i sobirale pomo{ za nastradanoto naselenie. Vo tie
akcii u~estvuvale i nekoi slavni imiwa na epohata: Lav Tolstoj, Anatol
Frans, Viktor Berar i drugi. Pomo{ta stasuvala od pove}e zemji
na Evropa i od Amerika, no posebno mesto vo istoriskoto pomnewe na
makedonskiot narod ima pomo{ta ispratena od angliskiot narod. Vo
akcijata za spasuvawe na lu|eto {to ostanale pod vedro nebo, kako da
u~estvuvalo celoto anglisko op{testvo. Sekretarot na Komitetot za
pomo{, Henri Noel Brejlsford, zaedno so svojata sopruga, pristignal
vo Bitola vo oktomvri 1903 godina li~no da rakovodi so raspredelbata
na pomo{ta. Balknskiot komitet prodol`il da ispra}a pomo{ i vo
tekot na celata 1904 godina.
201