ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

te gra|ani vo golem broj gi pretpo~itale doma{nite u~ebnici kako
porazbirlivi za decata, iako morale da gi pla}aat.
Naporedno so razvitokot na makedonskoto narodno prosvetno delo,
se pojavile i se razvivale literaturata i umetnosta. Interesot na
tvorcite najmnogu bil naso~en kon sobirawe i objavuvawe na narodnoto
etni~ko nasledstvo. Najplodna i uspe{na aktivnost na ova pole
projavile glavno istite li~nosti {to se zanimavale i so u~ebnikarstvo.
Sepak, od site niv, treba da se izdvojat Dimitar i Konstantin
Miladinovi, Marko Cepenkov, Grigor Prli~ev i nekoi drugi, ~ii
imiwa se posebno vtisnati vo memorijata na makedonskiot ~ovek poradi
postignatite rezultati – Konstantin Miladinov so objavuvaweto
na Zbornikot na makedonski narodni pesni, Grigor Prli~ev
so celokupnata dejnost {to ja razvil po dobivaweto na visokata
nagrada od Atinskiot univerzitet (kade {to studiral) za poemata „O
Armatolos“, a Cepenkov so sobiraweto i za~uvuvaweto od zaborav na
ogromen del od nasledenata narodna raska`uva~ka tradicija.
Poznato e deka procesot na odvojuvaweto na makedonskoto naselenie
od op{tata hristijanska pravoslavna masa, t.e. od elinizmot, zapo~nal
so slovenskoto ime. Makedonskite buditeli svojata borba protiv
fanariotskata prosvetno-kulturna dominacija ja povele kako
Sloveni. Site prerodbenici se gordeele so svoeto slovensko poteklo.
I narodnite u~ili{ta i narodniot jazik ~estopati ja nosela oznakata
slovenski.
Poznato e, isto taka, deka bra}ata Miladinovi i nekoi drugi
nivni sovremenici se samonarekuvale „Slovenobugari“ ili „Bugari“.
Nepristrasnata nau~na misla, me|utoa, doka`uva deka vo toa vreme
terminot „Bugarin“ ne ozna~uval svest na narodnosna pripadnost.
„Toga{ ni na koj i da e na um ne mu pa|a{e, ni na Miladinov,
narodniot bugarski progres, nitu be{e vozmo`no da se pomisli na
ne{to sli~no vo ovie vremiwa i mesta...“, pi{uva [apkarev.
Bugarskiot publicist Atanas [opov tvrdi deka „vo Makedonija
nemalo narodna probuda s¢ do Rusko-turskata vojna (1877–1878) godina...
Kaj makedonskite Bugari re~isi otsustvuva{e narodnosnoto
samosoznanie a verata igra{e va`na uloga, koja be{e vo isto vreme i
narodnost za Makedoncite“, tvrdi [opov.
Pri edno takvo vreme, koga hristijanskata solidarnost, a potoa
i slovenskata solidarnost, vo golema mera, bile osnovnite alki {to
go povrzuvale na{iot narod so drugite slovenski narodi na Balkanot
i po{iroko, bil izdaden Zbornikot na bra}ata Miladinovi vo Zagreb
171