ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

partiskite, a preku niv i dr`avnite organi, ne bea podgotveni taka
lesno da se otka`at od novosozdavanata vrednost, pa izmisluvaa razni
na~ini i natamu da ostvaruvaat presudno vlijanie vo nejzinata
raspredelba.
Poradi spomnatoto, vo SK se pojavija dve strui od koi ednata se
zalaga{e za promeni a drugata za zadr`uvawe na steknatite pozicii
na SK. Onie {to bea za promena na pozicijata na SK i za negovo
transformirawe vo moderna demokratska partija bea obvineti za
antikomunizam i za prozapadna orientacija.
Voveduvaweto na op{tinite kako osnovni op{testveno-politi~ki
zaednici vo 1955 godina, vo izvesna smisla, ima{e pozitiven
trend vo nasoka na zamislenata decentralizacija, no nekoi od niv, osobeno
pobogatite, toa go zloupotrebuvaa, zatvoraj}i se vo sopstvenite
ramki. Nekoi od niv se borea da gi zadovolat samo tesnite op{tinski
interesi, {to se odrazi na ekonomski plan, bidej}i se razvi borba sekoja
op{tina da gradi „svoja“, nare~ena „politi~ka“ fabrika. Obid za
reformirawe na Sojuzot na komunistite vo dr`avata i vo republikite
be{e Sedmiot kongres na SKJ, odr`an vo Qubqana, 1957 godina.
Iako toj izrazi mali rezervi sprema samoupravuvaweto, glavno se
koncentrira{e na partiskata disciplina, za koja se smeta{e deka e
edna od osnovnite pri~ini {to rabotite ne se odvivaat dobro. Sepak,
poradi edni ili drugi pri~ini, a najmnogu poradi pomo{ta {to na
Jugoslavija £ doa|a{e od SAD i od nekoi drugi zapadni zemji, vo
periodot me|u 1951 i 1957 godina be{e ostvaren nejziniot najgolem
razvoj. Na primer, samo vo NR Makedonija statisti~kite pokazateli
zabele`aa deka porastot iznesuval duri 17%, {to mu be{e pripi{ano
na „samoupravuvaweto“, kako vistinsko re{enie za natamo{niot razvoj.
Poradi nekolkute op{testveni i stopanski promeni i kratkotrajni
reformi, sozrea idejata za novi ustavni promeni, koi bea napraveni
vo 1963 godina. Vo fazata na nivnoto donesuvawe se odviva{e
{iroka debata. Nejzinata cel ima{e i dlaboki politi~ki motivi, a
osnovnata ideja be{e natamo{noto zacvrstuvawe na sistemot, toga{
promoviran kako „politi~ki sistem na socijalisti~koto samoupravuvawe“.
Vo porazvienite republiki (Slovenija) debatata se odviva{e
vo nasoka na voveduvawe pogolema politi~ka i stopanska
avtonomnost, a vo pomalku razvienite (Makedonija) taa ostana vo
ramkite na ideolo{kite „prednosti“ na samoupravuvaweto. Poradi
sprotivstavenostite {to postoeja vo vrska so stopanskiot razvoj,
324