ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

geografsko-istoriska, a u{te pomalku etni~ka identifikacija na
Makedonija i na Makedoncite. Vakvata vizantiska izvorna percepcija
voop{to ne go doveduva vo pra{awe razli~niot identitetski proces
{to se odvival vo Makedonija, tuku samo go potvrduva. Na toa upatuva
faktot {to vo vizantiskite izvorni svedo{tva naporedno se upotrebuvaat
terminite Makedonija i Makedonci i vo geografska i vo
etni~ka konotacija no koja, spored ve}e vostanovenata politi~koideolo{ka
konstrukcija na Vizantija, generalno bila ograni~ena na
Tesalonika i po{irokata okolina. Vakvoto poimawe najilustrativno
e sodr`ano vo pismata na Teofilakt Ohridski, koj pravi jasna
distinkcija pome|u arhiepiskopuvaweto vo „varvarskata zemja“
Makedonija, za koja go upotrebuva terminot „Bugarija“, so „oblastite
na na{ata Makedonija“. Izvornata terminolo{ka konfuzija
postepeno bila nadminata po krizata vo Vizantija vo tekot na XIII–
XIV vek, koga realnata identifikacija na Makedonija na{la odraz kaj
avtoritetnite vizantiski istoriografi Nikifor Gregora i Jovan
Kantakuzin.
[to se odnesuva do naporite za legitimiraweto na dr`avnosta,
mo`e da se zabele`i deka Samuil ne pretendiral direktno da se
povrze so bugarskite tradicii, tuku etabliraweto na novata dr`ava
go temelel vrz makedonskite tradicii. Na toa upatuva koncentracijata
na negovata politi~ka i crkovna dejnost vo Makedonija, {to
koincidiralo so anti~kite makedonski tradicii isprepleteni so
kulturnite i duhovnite tradicii od Klimentovata dejnost, tendencijata
za osvojuvawe na glavniot makedonski grad Tesalonika, kako i
priklonuvaweto kon Rim vo naporite za legitimiraweto na dr`avata
i crkvata. Vostanovenata tradicija kaj Rimskoto papstvo vo tekot na
XII–XIII vek, so konsekutivnoto naveduvawe na Samuil, zaedno so
bugarskiot car Petar, kako vostoli~eni carevi, voop{to ne implicira
deka Samuil se povikuval na bugarskite tradicii za da go
obezbedi legitimitetot na carskata kruna. Toa vsu{nost podocna go
pravela Rimskata crkva, koja pretendirala da go obnovi sopstvenoto
crkovno vlijanie na Balkanot, koristej}i go interesot na novata
bugarska dr`ava za nejzino me|unarodno legitimirawe vo XII i vo XIII
vek, koga makedonskata dr`ava pove}e ne postoela. Vakvata politika
na Rim nesomneno proizleguvala od tendencijata za vospostavuvawe
protivte`a na Vizantija i na Ohridskata arhiepiskopija. Deka vo
Makedonija se etablirala samostojna vladeja~ka dinastija, nezavisna
od bugarskite tradicii, upatuvaat i izvornite svedo{tva od XI vek,
112