19.06.2013 Views

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Brankovi}, koj najdocna vo 1377 godina zagospodaril so Skopje i negovata<br />

okolina, kako i golemiot `upan Andreja Gropa, koj se zacvrstil<br />

vo Ohrid. Na takov na~in, granicite na vladenijata na sinovite na<br />

Volka{in bile svedeni na tesen prostor vo zapadna Makedonija: na<br />

zapad do Ohrid, na istok do Vardar, so isklu~ok na dolniot tek na<br />

rekata Crna, koj im pripa|al na Draga{ite, a na sever do Skopje i<br />

[ar Planina. Na taa teritorija se ~uvstvuvala politi~kata uloga na<br />

dvajcata bra}a Marko i Andreja{, koi kovale svoi pari i gradele<br />

manastiri.<br />

Osmanliskite osvojuva~i, pred da gi napadnat vladenijata na<br />

kralot Marko, najprvin ras~istile so ostatocite od dr`avata na despotot<br />

Ugle{a. Na ~elo na pohodot protiv ovie teritorii stoele<br />

nekolku pro~ueni osmanliski vojskovodci: Evrenos-beg, Deli Balaban<br />

i Lala-{ahin. Vo periodot od 1382 do 1384 godina tie osvoile nekolku<br />

zna~ajni tvrdini i gradovi vo isto~na Egejska Makedonija: Kavala,<br />

Marulija (Avret Hisar), Drama, Zihna, Ber i, najzna~ajniot me|u niv,<br />

Ser, koj padnal na 19 septemvri 1383 godina. So toa Osmanliite uspeale<br />

da ja pokorat celata porane{na dr`ava na despotot Ugle{a, a ako<br />

se zeme predvid deka bra}ata Draga{ ve}e bile nivni vazali, toga{<br />

stanuva jasno deka tie vospostavile kontrola nad re~isi polovinata<br />

od teritorijata na Makedonija.<br />

Novata voena kampawa, ~ija cel bila preostanatiot del od Makedonija,<br />

zapadno od rekata Vardar, koj bil vo racete na Volka{inoviot<br />

sin Marko, zapo~nala vo 1385 godina pod vodstvo na rumeliskiot<br />

beglerbeg Timurta{-pa{a. Toj, otkako sobral golema vojska, najprvin<br />

se upatil kon Prilep i Bitola, dvata najgolemi grada vo Pelagonija.<br />

Probivot najverojatno bil izvr{en preku vazalnata teritorija na<br />

Konstantin Draga{. So ogled na toa {to glavnata cel na ovoj pohod<br />

bilo likvidiraweto na vladenijata na kralot Marko, najprvin bil napadnat<br />

i zazemen Prilep, koj se predal bez borba. Vedna{ po pa|aweto<br />

na Prilep bila opsadena i Bitola koja, za razlika od Prilep, davala<br />

silen otpor. Po izvesno vreme gradot kone~no bil osvoen, po {to bil<br />

podlo`en na pqa~ka poradi neposlu{nosta za negovo mirno predavawe.<br />

Na toj na~in, so osvojuvaweto na ovie dva grada, bila likvidirana<br />

samostojnosta na Markovoto Kralstvo i, se ~ini, deka tokmu kako posledica<br />

na ovie osmanliski osvojuvawa mo`elo da sledi i vospostavuvaweto<br />

na vazalniot odnos na kralot Marko sprema sultanot.<br />

Kampawata na Timurta{-pa{a ja po~uvstvuval i najgolemiot<br />

grad vo Makedonija, Solun, koj se na{ol na udar na osmanliskite sili<br />

130

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!