ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Dardancite, a na vra}awe im nanesuva poraz i na Rimjanite kaj
Penestija i Ilirija.
Vo tekot na 169 g. pr. n.e., konzulot Mark Filip go napa|a i po
more (Tesalonika, Kasandreja, Eijon i Antigonija) i po kopno (navleguva
vo Dion). Persej se povlekuva vo Pela, no uspeva da go spre~i napreduvaweto
na rimskata vojska. Noviot rimski napad zapo~nuva pod
vodstvo na rimskiot konzul Emilij Pavel (168 g. pr. n.e.); eden del od
vojskata navleguva preku severna Tesalija i preminot Tempe, a drug
nejzin del vojuva so ilirskiot vladetel Gencij kaj Skodra. Po osvojuvaweto
na Skodra, ilirskiot vladetel, koj mu bil sojuznik na Persej, i
celoto negovo semejstvo, odneseni se kako zarobenici vo Rim. Makedonskite
primorski gradovi se napadnati od rimskata flota. Persej
ispra}a 10.000 vojnici da im pomognat na Amfipol, Eijon, Pela,
Demetrijada i Kasandreja, {to doveduva do makedonski poraz kaj Petra.
Persej se povlekuva kaj Pidna. Po `estoka i kusa bitka (168 g. pr.
n.e.), vo koja obete strani vojuvaat so 40.000 vojnici, makedonskata
falanga e razbiena, 20.000 Makedonci se ubieni a 6.000 zarobeni. Po
porazot Persej se povlekuva vo Amfipol, a rimskata vojska ja pusto-
{i Makedonija. Persej so celoto semejstvo i ogromno bogatstvo se zasolnuva
na ostrovot Samotraki, kade e zaroben. Potoa Makedonija e
stavena pod rimski protektorat.
Na krajot treba da se ka`e deka makedonskata dr`ava e navistina
edinstvena vo toga{na Evropa, a silna, bogata i dostoinstvena monarhija
samo vo vremeto na Filip II Makedonski. Voedno treba da se
priznae deka svetskata imperija na Aleksandar III Makedonski, koja se
protegala od Skitija do Indija, pretstavuva virtuelna dr`ava no koja,
paradoksalno, stanuva realno ramni{te za mnogu monarhii od Evropa,
od Azija i od Afrika. Treba da se priznae, isto taka, deka po smrtta
na Aleksandar Makedonski prodol`uva istoriski da su{testvuva makedonskata
dr`ava, no nejzinoto realno su{testvuvawe e, najblago re-
~eno, dramati~no, vo sekoj slu~aj – neuramnote`eno, nasilno, kataklizmi~no.
Me|utoa, tokmu vo ovaa istoriska zona se izdiga svetskiot Aleksandrov
grad – Aleksandrija, koe e novo `ari{te na svetskata kultura,
jadro na pove}eto humanisti~ki, pa i egzaktni nauki; vo aleksandriskata
Biblioteka se obedinuva celokupnata umstvena energija na
Stariot svet, energija {to silno ja obzema kulturata na noviot svetski
gospodar – Rim, i ottamu gi „poplavuva“ i Zapadnoto i Isto~noto
Carstvo, probivaj}i se vo narednite vekovi na svetskata istorija. Vo
63