ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

dalna klasa ili, pak, so gubewe na svoite feudalni imoti, tie stanuvale
obi~na raja.
Na teritorijata na Makedonija imalo i hasovi, koi bile najkrupni,
no mnogu retki imoti vo Osmanliskata Imperija. Nekoi od
najbogatite izvori na prihodi vo Makedonija, kako {to bile Kratovskite
rudnici, ribolovot vo Ohridskoto Ezero i okolnite reki, Struga
so nekolku okolni sela, plodnoto zemji{te vo Solunsko, Bitolsko,
bile vsu{nost hasovi na sultanot. Pokraj sultanot, so hasovi raspolagale
i vezirite i drugite visoki funkcioneri vo dr`avata. Poznatiot
skopski krai{nik Isa-beg bil eden od najgolemite feudalci na Balkanot
vo XV vek, a hasot so koj raspolagal, bez gradot Skopje, mu nosel
godi{en prihod od 763.000 ak~iwa.
Tretiot usloven posednik na dr`avnata zemjata i nejziniot glaven
obrabotuva~ bile selanite koi, bez razlika na nivnata verska pripadnost,
go nosele zaedni~koto ime raja. Vo svoeto naj{iroko zna~ewe,
poimot raja gi ozna~uval podanicite-proizvoditeli koi, za razlika
od pripadnicite na voenata klasa, pla}ale danoci. Vo podocne`niot
period ovoj termin s¢ pove}e se odnesuval samo na hristijanite.
Selanite dr`ele ograni~ena povr{ina zemja ~ija golemina se
dvi`ela od 70 do 150 donumi, {to zaviselo od kvalitetot na zemji{teto.
Kaj hristijanite taa zemja se narekuvala so stariot slovenski
zbor ba{tina, a kaj muslimanite ~iflig, od osmanliskiot zbor
~ift – par, a e povrzan so ~iftot volovi (yevgar) potreben za obrabotka
na eden ~iflig ili ba{tina. Za dobivawe ba{tina (~iflig),
selanecot mu pla}al opredelena taksa na feudalniot gospodar na
zemjata, odnosno spahijata. So toa selanecot se zdobival so tapija za
zemjata, koja ne mo`ela da mu bide odzemena s¢ dodeka redovno i potpolno
gi ispolnuval svoite obvrski {to proizleguvale od vladeeweto
na dobienata zemja. So dozvola na spahijata tie mo`ele da ja nasleduvaat
ili da go prodavaat pravoto na koristewe na taa zemja. Noviot
posednik moral da gi prifati site feudalni obvrski na prethodniot
posednik. So zakon bilo zabraneto rajata samovolno da go napu{ta
svoeto mesto na `iveewe i da odi na drugo mesto. Spahijata imal
zakonska mo`nost vo rok od 15 godini da go prisili prebegnatiot
selanec da se vrati na negovata zemja. Na toj na~in rajata bila dvojno
vrzana i za zemjata i za feudalecot-spahija. Taa ne mo`ela da go
promeni svojot status zatoa {to so pravni normi bilo strogo
utvrdeno deka „sinot na rajata e raja“.
136