ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

sozdavaj}i unija so Katoli~kata crkva. So toa go steknale pravoto da
go upotrebuvaat maj~iniot jazik vo crkvata i u~ili{tata bez da bidat
promeneti pravoslavnite dogmi vo bogoslu`bata. I Kuku{kata unija
i t.n. Vtora unija (1873–1874), koja ima{e po{iroki dimenzii, iako
bea religiozni institucii, vo svojata su{tina imale nacionalnopoliti~ka
sodr`ina.
Crkovnite borbi, koi istovremeno se vodele i vo Bugarija, zavr-
{ija so proklamiraweto na sultanoviot ferman (28 fevruari 1870 g.)
za formirawe nova crkva – Bugarska egzarhija. Vo administrativnite
granici na Egzarhijata, pokraj bugarskite eparhii, bila priklu~ena i
edna makedonska – Vele{kata eparhija. ^lenot 10 od fermanot predviduval,
preku dvotretinsko izjasnuvawe na vernicite, da mo`at i
drugi eparhii da se priklu~uvaat kon novata crkva. Toa, malku
podocna, se slu~ilo i so Skopskata i so Ohridskata eparhija.
Vo tekot na crkovnite borbi vo Makedonija nemalo dovolno sili,
no ne bile sozdadeni ni me|unarodni uslovi, crkovnoto pra{awe
da se re{i preku obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Makedonskite
op{tini {to se otcepile od Patrijar{ijata i novoformiranite
morale da izbiraat me|u dvete crkvi. Za{to, za da se steknat so
legalen status pred vlasta, tie bile dol`ni da se smestat vo ramkite
na nekoja od crkvite {to bile priznati od dr`avata. Taka, eden dobar
del od makedonskiot narod ostanal pod Patrijar{ijata, a drug zna~aen
del £ se priklu~il na Egzarhijata. Soglasno so zakonite vo Imperijata,
koi verata ja izedna~uvale so narodnosta, pokraj grafata „Rum milet“
(gr~ki narod), za onie {to ja priznavale Egzarhijata vo opredelenata
dr`avna dokumentacija se otvorila i grafata „Bugar milet“.
Taka, pripadnici na eden ist narod, duri i pripadnici na edno isto
semejstvo, vo zavisnost od toa koja crkva ja priznavale, }e bidat Grci
ili Bugari, a podocna i Srbi.
Crkovnoto pra{awe, zna~i, se re{ilo vo interes na bugarskata
nacionalna ideja. Edna od osnovnite zada~i na Bugarskata egzarhija
bila da go {iri bugarskoto nacionalno i politi~ko vlijanie vo Makedonija.
Preku otvoraweto brojni u~ili{ta i crkvi i preku nalo`uvaweto
na bugarskiot literaturen jazik vo u~ili{tata i vo administracijata,
preku voveduvaweto novi, tipi~no bugarski obredi, obi-
~ai, praznici i sl., od onie {to ja prifatile Egzarhijata vo Makedonija
trebalo da se sozdadat nacionalno svesni Bugari, koi trebalo da
poslu`at kako argument za tretirawe na Makedonija kako bugarska
169