ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

krugovi vo Bugarija i vo Srbija. Vo diskusijata {to se razvila po ova
va`no pra{awe se vklu~ile i ruski nau~ni rabotnici.
Vo svojata kniga „Narodnosta na makedonskite Sloveni“ (1890 g.)
Avstriecot Karl Hron }e podvle~e: „Vo moite sopstveni studii...
dojdov do ubeduvawe deka Makedoncite, kako po svojata istorija taka i
po svojot jazik, se poseben narod...“
Zna~i, makedonskoto pra{awe kako nacionalno ve}e bilo postaveno
pred nau~nite krugovi na Evropa, a osoben interes i bura predizvikalo
vo Bugarija i vo Srbija.
Vo Bugarija, pri reducirani demokratski slobodi, se razdvi`ila
i makedonskata emigracija (vo vremeto na Stambolov), koja vo po~etokot
isprovocirala diskusija okolu sudbinata na Makedonija. Pribli`no
vo istoto vreme koga `estoko se reagiralo na stavovite na
Draganov, vo v. „Makedonija“ na K. [ahov se razvila intenzivna diskusija
za idninata na Makedonija. Vo ovoj vesnik se pojavile razni idei,
predlozi, polemiki i izlivi na makedonskiot patriotizam, no i `alewe
po sanstefanska Bugarija. Zna~i, se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto
na Makedonija i za sredstvata za negovoto realizirawe.
Od glasilata {to bile otvoreni nositeli na bugarskata aneksionisti~ka
politika sprema Makedonija mo`e da se dobijat pove}e informacii
za toa kon {to, vsu{nost, se stremela patriotski orientiranata
makedonska inteligencija otkolku, na primer, od vesnikot
„Makedonija“. Taka, na primer, vesnikot „Jugozapadna B'lgarija“ seel
otrov protiv site protivnici na negovata politika – Makedonija da
stane jugozapadna provincija na Bugarskoto Kne`evstvo. So samoto
toa toj, vsu{nost, gi `igosuval onie sili {to objektivno ja
afirmirale makedonskata nacionalna kauza, koja so golemi te{kotii
si go probivala svojot pat. Toa osobeno go pravel vladiniot vesnik
„Svoboda“, koj so policiska preciznost gi sledel site makedonski
javni ili tajni osloboditelni manifestacii i gi iznesuval pred
javnosta kako antibugarski.
Vo ovie godini na javni nacionalni projavi i akcii, na javni debati
i polemiki okolu pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija,
vo Bugarija izniknale tajni i javni makedonski zdru`enija me|u koi
po svoeto zna~ewe se izdvoila Mladata makedonska kni`ovna dru`ina
(1891 g.) so nejziniot pe~aten organ „Loza“. Taa bila formirana glavno
od onie u~enici i studenti {to bile nezadovolni od egzarhiskite
u~ili{ta pa zatoa prebegale od Makedonija vo Srbija (1888–1889), a
181