ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

socijalna kontrola, osven verata, bile prinudeni celosno da gi
prifatat i jazikot, navikite i na~inot na `iveewe na svojata nova
vera. Na toj na~in, zaedno so menuvaweto na verskiot identitet, tie
postepeno go menuvale i svojot etni~ki identitet.
[to se odnesuva do islamizacijata na selskoto hristijansko naselenie,
taa ni oddaleku ne go dostignala stepenot prisuten kaj gradskoto
naselenie. Samo ne{to pove}e od 3% od vkupniot broj na muslimanskoto
selsko naselenie vo XVI vek porano £ pripa|ale na hristijanskata
zaednica. Pokraj ekonomskite pri~ini, vo {ireweto na islamot
va`na uloga odigral i dervi{kiot red na bekta{iite. Nivnite
veruvawa, polni so elementi od hristijanskoto i od paganskoto veruvawe
na balkanskite narodi, ovozmo`uvale polesno prifa}awe na
islamskata religija od strana na hristijanite. Za izgradba na svoite
tekiwa bekta{iite mnogu ~esto izbirale mesta {to bile sveti za
hristijanite i koi, so tekot na vremeto, stanuvale sveti za vernicite
i od dvete religii. Takov e slu~ajot so te}eto na H'd'r Baba kaj Makedonski
Brod, podignato na mestoto na koe, spored veruvawata, pred toa
postoel manastir Sveti Nikola. Isto taka, mo`e da se pretpostavi
deka kon dervi{kite redovi, kako ereti~ki grupi, ~ii u~ewa ne bile
vo soglasnost so oficijalniot islam, se priklu~ile i nekoi od pripadnicite
na srednovekovnite hristijanski ereti~ki dvi`ewa, kakvo
{to bilo bogomilstvoto.
Kone~no, koga se zboruva za procesot na {ireweto na islamot
me|u hristijanite, treba da se istakne deka toj ne bil rezultat na
sistematska islamizacija, smisleno sproveduvana od strana na dr`avata.
Infiltriraweto na islamot me|u hristijanite naj~esto se vr{elo
preku naseluvawe na edno ili pove}e muslimanski semejstva vo hristijanskata
sredina ili, pak, preku pridobivawe za novata vera na
nekoe ugledno i avtoritetno hristijansko semejstvo. Vo toj pogled,
mo{ne indikativen e primerot so rekanskoto selo @irovnica.
Imeno, ova selo vo tekot na 1536–1539 godina bilo re~isi celosno
hristijansko i so samo tri muslimanski semejstva. No, ve}e vo popisot
od 1583 godina, brojot na muslimanskite semejstva vo nego iznesuval
69, a imeto na prviot registriran musliman glasi Mustafa @upan.
Srednovekovnata hristijanska titula `upan, sodr`ana vo imeto na
ova lice, upatuva na pretpostavkata deka toa ili bilo stare{ina na
seloto ili imalo golem avtoritet kaj selanite, a negovata islamizacija
vlijaela i drugite hristijani od seloto da go prifatat
islamot. Se razbira, upotrebata na sila od strana na lokalni mo}nici
144