ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

za mir vo Bukure{t (avgust 1913), makedonskoto osloboditelno dvi`ewe
bilo isklu~eno od razgovorite. Makedonija se tretirala kako par-
~e zemja na Balkanot za koe rivalite sporele kako da se podeli i koj
del komu da mu pripadne. Na krajot od Prvata svetska vojna pred makedonskite
subjektivni sili stoela nova Konferencija za mir – Pariskata.
Se postavilo pra{aweto kako da se izbegne Bukure{t, kako i na
koj na~in da se prezentiraat streme`ite na Makedoncite, kako na
svetot da mu se doka`e deka vo izminatite vojni nivnata vina se sostoela
samo vo toa {to tatkovinskata grutka na koja `iveat se vika
Makedonija, za ~ie{to vladenie se borele site sosedi. Od svoja strana,
situacijata vo Evropa pred pretstojnata Konferencija za mir vo
Pariz bitno se razlikuvala od situacijata pred Bukure{t. Prvo, po
vojnite bilo sosema jasno deka Evropa zaedno so Balkanot pove}e ne se
toa {to bile pred po~etokot na Balkanskite i Svetskata vojna. Vo
eden del na Evropa, vo Rusija, esenta 1917 g. se slu~ila Oktomvriska
revolucija. Na iscrpenite narodi im se obratil Lenin, so apel za bezusloven
mir. Nemu objektivno mu se pridru`il amerikanskiot
pretsedatel Vudro Vilson, koj se zastapuval za po~ituvawe na li~nite
i kolektivnite prava na lu|eto. Seto toa, vo presret na Mirovnata
konferencija vo Pariz, no i poradi politi~kata sostojba vo Bugarija
i polo`bata na deseticite iljadi makedonski begalci, podgrejuvalo
nade`i, ohrabruvalo i pottiknuvalo na dejnost za odbrana na sopstvenite,
makedonski prava na `ivot. Povtorno se profilirale dvata
makedonski proekta. Na povr{inata povtorno do{le do izraz stavovite
na dvete sprotivstaveni grupacii za idninata na Makedonija. Na
edna strana se na{la levata demokratska opredelba, koja se organizirala
vo edinstvena organizacija, nare~ena Privremeno pretstavni{tvo
na biv{ata Obedineta vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija, a na druga desnata preokupacija, koja go aktivirala rakovodstvoto
na Ispolniteniot komitet na makedonskite bratstva vo
Bugarija, zad koj stoele Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogerov,
tesno povrzani so faktorite na mo}ta vo Bugarija.
I dvata bloka, sekoj so svojata proekcija za idninata na Makedonija,
nastapile na Mirovnata konferencija vo Pariz. Privremenoto
pretstavni{tvo, kako svoj pretstavnik na Mirovnata konferencija vo
Pariz, go ispratilo arhimandrit Pol Hristov. Toj na 10 april 1919 g.
upatil Memorandum do pretsedatelot na Mirovnata konferencija,
@or` Klemanso, i do pretsedatelot na Britanskata vlada, Lojd Xorx.
Vo ovoj akt toj apeliral za avtonomija na Makedonija i pobaral, vo
222