ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Po smrtta na Aleksandar vo Babilon (13 juni 323 g. pr. n.e.), Demosten
se vra}a so golemi po~esti. Vesta za smrtta na Aleksandar
pretstavuva mo`nost za osloboduvawe na Helada od makedonskata okupacija.
Taka, Atina, Ajtolija i Tesalija pottiknuvaat vostanija vo cela
Helada. Vo ovie presudni momenti atiwanite povtorno mu se obra-
}aat na glavniot protagonist na nivnoto osloboduvawe – Demosten.
Na po~etokot na vostanieto Helenite imaat uspeh i makedonskiot
strateg Antipatar e opkolen vo tvrdinata Lamija. No, najdobriot helenski
strateg Leosten umira, a fenikisko-makedonskata flota ja porazuva
atinskata. Ovoj pat uslovite {to gi postavuva makedonskiot
pobednik Antipatar se te{ki i porazitelni: Atina mora da ja prifati
makedonskata posada vo edna od tvrdinite na Pirej – Munihij i mora
da se otka`e od svoeto vekovno demokratsko ureduvawe i da vovede
eden vid plutokratska politeja. Najbolna e naredbata da se predadat
neprijatelite na Makedonija, Demosten i Hiperid; Hiperid e faten i
surovo kaznet, a Demosten bega na maliot ostrov Kalaurija. Neumoliviot
Antipatar, nemaj}i nikakvo ~uvstvo sprema Atina i golemiot
retor, go goni Demosten, koj ispiva otrov i umira vo hramot na Posejdon.
Smrtta na Demosten ozna~uva umirawe na edno burno vreme na
`estok antagonizam pome|u Makedoncite i Helenite i `estoka bitka
na idei i ideali na tri golemi istoriski li~nosti – Filip, Aleksandar
i Demosten; toa e veli~estvena bitka so tragi~en kraj: trite istoriski
li~nosti od isto istorisko vreme, no od razli~en istoriski
prostor, so protivstavena istoriska energija, umiraat sogoreni od
tragi~nata volja da go izmenat svetot; porazena e istro{enata polisna
Helada, pobeduva Makedonija, go prezema svetot, no i samata biduva
prezemena od „svetot“. Po smrtta na dvajcata veliki Makedonci, stariot
svet stanuva poinakov, ni podobar ni polo{, no sekako sosema
razli~en i mnogu po{irok vo ramkite na drugosta i razli~nosta: se
rasprsnuvaat dvete drevni kulturi – helenskata i makedonskata, se oblikuva
edna nova kultura vrz koja se zasnovuva re~isi celokupnata
svetska civilizacija.
39