ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Mongolite, so 400-500 {atori se upatil na zapad, kon posedite na
selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad I. Tuka uspeal da ja dobie na
upravuvawe pograni~nata oblast (ux) na zapadnata granica od
Selxu~koto Carstvo kon Vizantija. Po negovata smrt, na ~elo na
zaednicata do{ol negoviot mlad i voinstven sin Osman (1289–1326), po
kogo negovite sledbenici podocna bile nare~eni osmanlii (ime {to
}e prerasne, so tekot na vremeto, vo sinonim na Turcite, pripadnici
na Osmanliskata Imperija – Osmanlii). Koristej}i ja mestopolo`bata
na svojot beglak, Osman naskoro po~nal da gi {iri svoite
teritorii za smetka na nemo}nata Vizantija. Negovoto kne`evstvo,
vsu{nost, bilo tampon-zona {to gi razdeluvala Vizantiskoto i
Selxu~koto Carstvo. Tuka ve}e imalo golema koncentracija na muslimansko
naselenie koe, vo najgolem del, bilo nomadsko ili polunomadsko
i koe vo golema mera bilo zadoeno so idejata za „sveta vojna“
(gaza) protiv hristijanite. Prvite voda~i na toa naselenie,
koristej}i ja taa situacija, sozdale cvrsti i lesno podvi`ni voeni
odredi koi, pottiknati od voeniot plen, postojano gi napa|ale teritoriite
na s¢ poslabata i politi~ki razedineta Vizantija. Od druga
strana, nivnata zadnina bila bezbedna od pri~ina {to Selxu~kiot
Sultanat postoel samo formalno, kako vazalna dr`ava na Mongolite.
Seto toa mu ovozmo`ilo na Osman, vo po~etokot na XIV vek, da gi udri
temelite na osmanliskata dr`ava. Spored legendite, vo 1299 godina,
koga selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad II pobegnal od svojata prestolnina
pod naletot na svoite razbuntuvani podanici, Osman objavil
samostojnost na svojata teritorija, a sebesi se proglasil za nezavisen
vladetel. Ve}e vo tekot na narednite nekolku godini osmanliite
zna~itelno ja pro{irile svojata teritorija.
Prviot pogolem vizantiski grad koj{to padnal vo osmanliski
race bil dene{niot grad Bursa (Brusa). Gradot bil osvoen vo april
1326 godina, po re~isi desetgodi{na opsada, od strana na Orhan (1326–
1359), sinot na Osman. Toj ja pretvoril Bursa vo svoja prestolnina, a
od 1327 godina ovde zapo~nalo da se kove prvata osmanliska srebrena
moneta – ak~e. Toa zna~elo deka procesot na preobrazba na Ertogruloviot
beglak vo nezavisna dr`avna tvorba bil zavr{en.
Patot na Osmanliite kon balkanskite teritorii bil otvoren po
osvojuvawata na Nikeja (1330 g.) i Nikomedija (1337 g.), po {to bile
zavladeani oblastite severno od Izmitskiot Zaliv, s¢ do Bosforot.
So toa Osmanliite izbile na Crnoto i na Mramornoto More, od kade
preminuvawata na balkanskite bregovi stanale ~esta pojava. Napadite
126