ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

koi se nao|aat vo hajronejskata ramnina. Filip ima 30.000 pe{adija,
pribli`no kolku i helenskata, no so taa razlika {to makedonskite
vojnici se prekaleni vo mnogu bitki, verni i dosledni na nivniot vojskovodec
Filip. Demosten u~estvuva vo bitkata kako hoplit. Nasproti
atiwanite stoi Filip so svojata falanga: Filip na desnoto krilo,
a mladiot Aleksandar na ~elo na levoto krilo nasproti tebancite.
Po dolgata iscrpuva~ka bitka, Aleksandar ja razbiva pe{adijata na
tebancite i nivnite sojuznici, a Filip ja sovladuva atinskata vojska;
ishodot e – golemi zagubi za helenskite polisi.
Bitkata kaj Hajroneja e eden od pozna~ajnite istoriski nastani
za anti~kiot svet zatoa {to po pobedata na makedonskata dr`ava se
menuvaat istoriskite tekovi na antikata i zapo~nuva nova epoha vo
koja makedonskite vladeteli }e upravuvaat so celiot toga{en civiliziran
svet i }e sozdadat nov svetski poredok.
Po slavnata bitka, Filip najsve~eno ja praznuva svojata pobeda,
prinesuva `rtvi, gi nagraduva site {to se odlikuvale vo bitkata, gi
spaluva mrtvite tela na svoite vojnici, dodeka zaginatite atinski vojnici
gi pogrebuva so site po~esti.
Kako sekoj golem osvojuva~, Filip gi ureduva politi~kite raboti
so porazenite: sprema Teba se odnesuva odmazdni~ki, neprijatelite
se kazneti so smrt ili so progonstvo, smestuva makedonski vojski i postava
oligarhiska vlast; sprema Atina (koja bila vo stra{na panika)
se odnesuva velikodu{no, sakaj}i da ja pridobie za natamo{nite politi~ki
i voeni dejstva; gi predava atinskite zarobenici bez otkup, gi
vra}a posmrtnite ostanki na zaginatite borci (za koi posmrten govor
dr`i Demosten). Vo Atina Filip ispra}a svoi pretstavnici, me|u koi
se sin mu Aleksandar, vojskovodecot Antipatar i Alkimah, za da im gi
soop{tat uslovite za mir. So ovoj nov dogovor Atina ja za~uvuva svojata
avtonomija, svojata teritorija i sferata na dominacija na ostrovite
Delos, Samos, Skiros, Imbros i Lemnos; najgolemata kazna za Atina
e gubeweto na Herson, {to zna~i makedonska kontrola vrz uvozot
na `itoto, rasturawe na Atinskiot pomorski sojuz i vleguvawe na
Atina vo nov pomorski sojuz pod hegemonija na Filip.
Po primerot na Atina i drugite helenski dr`avi sklu~uvaat
mir so pobednikot. Otkako gi ureduva rabotite vo sredna Helada, Filip
trgnuva kon Peloponez. Vo mnogu polisi privrzanicite na Filip
ja prezemaat vlasta, Megara i Korint se predavaat, a vo korintskata
tvrdina e postavena makedonska vojska. Ahajskite polisi na Peloponez
poedine~no sklu~uvaat sojuz so Filip. Vojnicite na Arkadija, Me-
35