ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Prviot ~ekor vo toj pogled bil promenata na imiwata (toponimite)
na naselenite mesta, sela i gradovi, na rekite, planinite itn., davaj}i
im gr~ki imiwa. Stanuva zbor za sproveduvawe kulturen genocid vo
oblasta na toponimijata, so cel da se eliminira s¢ ona {to vo prisvoeniot
del na Makedonija potsetuvalo ili mo`elo da potsetuva deka
ne e gr~ka zemja, deka mu pripa|ala na drug narod. Kolku £ se brzalo na
Grcija na ovoj del od Makedonija da mu dade gr~ki lik i gr~ka sodr`ina
govori ukazot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Grcija od
10 oktomvri 1919 g. Toa e storeno vo vreme koga u{te ne bila zavr{ena
Mirovnata konferencija vo Pariz. Verojatno toa e i prviot oficijalen
akt so koj zapo~nala kampawata za menuvawe na imiwata na naselenite
mesta {to nosele slovenski ili osmanliski obele`ja. Se
~ini deka poradi vojnata so Turcija ovaa kampawa izvesno vreme, s¢ do
1926 g., bila prekinata. Na 21 oktomvri 1926 g. vo „Slu`beniot list na
Grcija“ br. 332 bil objaven Zakonot za zadol`itelna promena na imiwata
na site naseleni mesta vo egejskiot del na Makedonija. Kolku sistematski
bila sproveduvana ovaa merka govori podatokot deka za
deset godini, od 1918 do 1928 g., bile smeneti imiwata na 1.497 naseleni
mesta. Toj proces na obezli~uvawe, na bri{ewe na s¢ {to nosi
makedonsko-slovensko obele`je, imiwa na reki, na planini, lokalni
toponimi, neprekinato trae s¢ do denes. Osven na promenata na geografskite
imiwa, gr~kata dr`ava posebno vnimanie £ posvetuvala na
demografskata (etni~ka) promena na naselenieto. Makedonskiot narod,
koj po pusto{ewata i progonite s¢ u{te ostanal da `ivee na svoite
dedovski ogni{ta, za Grcija ne bil prifatliv. Poradi toa, procesot
na negovoto progonuvawe prodol`il i po Mirovnata konferencija.
Me|utoa, do radikalna promena na demografskite karakteristiki
na egejskiot del na Makedonija do{lo po porazot na Grcija vo vojnata
so Turcija. Toga{ Turcija proterala okolu 1.500.000 hristijansko
naselenie od svojata teritorija. Ne{to pove}e od 500.000 od tie begalci
bile naseleni vo egejskiot del na Makedonija i tie, na nekoj na~in,
i denes pretstavuvaat udarna tupanica na golemogr~kiot nacionalizam.
Pa sepak, i pokraj site nasilni metodi {to gi primenuvala
gr~kata dr`ava protiv makedonskiot narod, toj i ponatamu, vo relativno
golem broj, ostanal da `ivee tamu. Kolkav e brojot na toa makedonsko
malcinstvo gr~kata dr`ava nikoga{ dosega ne objavila soodvetna
statistika, so ogled na toa deka taa go negira negovoto postoewe.
I bidej}i, i pokraj s¢, ne mo`e da se sokrie negovoto postoewe,
taa nastojuvala do maksimum da go minimizira. Vo 1926 g. se tvrdelo
228