ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Osmanliskata vlada, pak, ja iskoristila bugarskata invazija za
da gi proglasi seriozno zagrozeni svoite interesi vo „makedonskite
vilaeti“ i da prodol`i da gi zasiluva svoite garnizoni so {to, vsu{nost,
ja zapo~nala „vojnata“ protiv Vnatre{nata organizacija i makedonskoto
naselenie kako nejzina osnovna baza, so namera za da go spre-
~i pretstojnoto vostanie.
Po vrhovisti~koto vostanie makedonskata kriza seriozno se zaostrila.
Vrhovistite postojano povikuvale na novo i „pogolemo vostanie“.
Viena i Petrograd se razdvi`ile za da ja smirat situacijata i da
go spasuvaat dogovoreniot status kvo od 1897 godina. Ministerot za
nadvore{ni raboti na Rusija, grofot Lamsdorf, gi posetil Bugarija i
Srbija za da im pora~a da ostanat mirni. Sledele poznatite Fevruarski
reformi (1903 g.) koi ne dale nikakvi rezultati.
Po Gornoxumajskoto „vostanie“, protiv koe zastanal i CK na
Organizacijata, nastanal presvrt vo stavot kaj eden del od rakovodstvoto
na ~elo so Garvanov vo vrska so krevaweto „golemo vostanie“.
Golem pridones za naso~uvawe na kursot kon vostanie imale i novite
zadgrani~ni pretstavnici Hr. Tatar~ev i Hr. Matov, koi samo {to
pristignale vo Sofija pri krajot na esenta 1902 g. go postavile pra-
{aweto za „pomiruvawe“ na Vnatre{nata organizacija i Vrhovniot
komitet, prifa}aj}i ja inicijativata na Garvanov za novo vostanie.
No za vostanie vodeno zaedno so vrhovistite. Vo vrska so re{avaweto
na ovoj sudbonosen problem, Hr. Tatar~ev kontaktiral i so pretsedatelot
na Bugarskata vlada.
Za da mo`e re{enieto za vostanie da dobie legalen karakter,
Garvanov go svikal Solunskiot kongres (3-4 januari 1903 g.) na koj prisustvuvale
17 „delegati“, glavno vtorostepeni, pove}eto legalni i popatni
u~esnici vo dvi`eweto. Bez nekoi seriozni raznoglasija, slu-
`ej}i se vo raspravata i so nevistini, Garvanov uspeal da dobie soglasnost
naprolet da se krene vostanie. Predlogot za vostanie ispraten
vo Sofija za sondirawe na misleweto na tamu zateknatite vidni
dejci na Organizacijata bil re{itelno odbien od mnozinstvoto okolu
Del~ev, dodeka od malcinstvoto okolu Tatar~ev i Matov bil prifaten.
Me|utoa, vo me|uvreme pristignala nova informacija vo koja
stoelo deka Solunskiot kongres ve}e se opredelil za vostanie.
Obidite preku akcii na makedonskiot teren da se anulira solunskoto
re{enie zavr{ile neuspe{no. Goce Del~ev, nesporniot avtoritet
{to eventualno bi mo`el da go svrti tekot na nastanite, tragi~no
go zagubil `ivotot (Banica, 4 maj 1903 g.), otkako prethodno na sredba-
197