ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

koj u~estvuval vo borbite so svoj odred, bil nare~en ataman na vostanicite.
Kresnenskoto vostanie e prvata seriozna i pomasovna makedonska
nacionalnorevolucionerna osloboditelna i dr`avotvorna projava
vo devetnaesettiot vek. Vo vrska so celite na vostanieto negovoto
rakovodstvo do{lo vo ostar sudir so onie {to dirigirale od Sofija.
„[tabot na vostanicite makedonski“ smetal deka celta na vostanieto
bi trebalo da bide osloboduvaweto na Makedonija, a Sofiskiot komitet
insistiral da se krene vreva so oru`je kako protest protiv re{enieto
vo Berlin Makedonija da bide „otkinata“ od sanstefanska Bugarija.
Vo osnova poradi tie pri~ini nastanal sudir me|u rakovodstvoto
na Makedonskoto vostanie (vnatre{nite) i tie {to sakale da gi naso~uvaat
i rakovodat akciite od Bugarija (nadvore{nite). Komitetskite
faktori vo Bugarija, me|u koi va`na li~nost bil poznatiot mitropolit
Natanail, re{ile da go prezemat vodstvoto nad vostanieto
preku razni intrigi i ubistva. Berovski bil uapsen a vojvodata Stojan
podlo ubien, bilo formirano i novo rakovodstvo, no razdorot {to
bil predizvikan vo vostani~kata sredina i neprijatelskiot odnos na
komitetite vo Bugarija sprema osloboditelniot karakter na dvi`eweto,
kako i nekoi drugi seriozni pri~ini, pridonesle vostanieto do
april-maj 1879 godina da bide zadu{eno.
Kresnenskoto vostanie, i po svoite glavni i direktni nositeli
{to se borele i po celite {to sakale neposredno da gi postignat,
bilo makedonsko vostanie. Toa se gleda, pokraj drugoto, i od dokumentite
{to gi donelo rakovodstvoto (Makedonski vostani~ki komitet)
vo vrska so ureduvaweto na oslobodenata teritorija. Se raboti za
Pravilata koi sodr`ele 211 ~lena i koi gi opfatile site pra{awa
{to trebalo da gi re{i vostanieto: dr`avotvorni, nacionalni,
op{testveni, voeni, ekonomski, politi~ki – kompletno s¢ {to nametnuval
`ivotot vo edna slobodna, organizirana dr`ava. „Nie vostanavme
kako pobornici na slobodata, so na{ata krv {to ja prolevame... nie
£ slu`ime kako makedonska vojska na Aleksandar Makedonski na slobodata
so devizata: Sloboda ili smrt!“, stoi me|u drugoto vo kratkiot
voved na Pravilata.
No, i po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie, borbite ne
prestanale. Vo jugozapadna Makedonija, vo regionot na Ki~evo i Prilep,
do onoj me|u Bitola i Ohrid, bil napraven obid za organizirawe
i vooru`uvawe za da im se dade otpor na golemite svoevolija na
176