ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

matikata i drugi predmeti. Tekiwata na dervi{ite, isto taka, bile
centri za religiozna edukacija i vospituvawe. U{te vo najraniot
period, vo sostav na xamiite, medresite i tekiite, bile sozdadeni i
orientalni biblioteki. Za najstara se smeta bibliotekata na Ishakbeg,
osnovana 1445 godina, a najbogata bila bibliotekata pri medresata
na Isa-beg vo Skopje. Kni`niot fond se sostoel glavno od knigi so
religiozna sodr`ina.
Blagodarenie na razvienata edukacija, vo gradovite se javile i
prvite islamski kni`evni dejci i literati koi pi{uvale poezija i
proza. Taka, samo od Skopje, se izdignale nekolku poznati literaturni
dejci, kako {to bile: Atai Uskubi, Isak ^elebi, Vejsi Efendi i dr.
Najgolema slava dostignal Isak ^elebi, koj bil i profesor vo medresite
vo: Skopje, Bursa, Odrin, kako i vo najpoznatata Sahn medresa vo
Istanbul. Toj napi{al i edno delo posveteno na Skopje. Me|u osmanliskite
poeti od Bitola poznati se: Haveri, Zuhuri, ^elebi, Vahii,
]atib Hasan, dodeka vo Tetovo se istaknale poetite Suxudi i Tului.
Osven poeti, vo pove}eto gradovi vo Makedonija `iveele i rabotele
kako profesori vo medresite ili kako kadii i drugi poznati u~eni
li~nosti. Takov bil i Ahmed Isamudin Ta{}opruzade (1495–1554),
koj se vbroil me|u prvite osmanliski enciklopedisti. Toj, 1529 godina,
bil nazna~en za profesor vo medresata na Ishak-beg vo Skopje,
kade pove}e godini rabotel i kako kadija.
Evreite koi{to se naselile vo Makedonija, isto taka, razvile
svoja kultura vo ramkite na osmanliskoto op{testvo. Tie osnovale
svoi obrazovni institucii vo koi se izu~uvale teologijata, astronomijata,
filozofijata i matematikata. Pri sinagogite rabotele osnovni
u~ili{ta i u~ili{ta za povozrasni kade {to decata se opismenuvale
i se ~ital Talmudot. Site tie imale i svoi biblioteki.
Najva`niot duhoven centar na Evreite vo Makedonija bil Solun.
Vo ovoj grad tvorel i Don Juda Benevista, eden od naju~enite i
najbogati Evrei vo toa vreme. Toj sozdal golema biblioteka i ja osnoval
Solunskata talmudska akademija, koja stanala kulturen centar na
makedonskite Evrei. Vo Solun, 1555 godina, do{ol i Huan Rodrigez de
Kastel de Branko, pro~uen lekar na papata Julij III i profesor po
medicina vo Ferara i vo Ankona. Prisustvoto na Evreite dalo ogromen
pridones na celokupnata kultura vo Makedonija. Spored osmanliskiot
patopisec Haxi Kalfa, vo prvata polovina na XVII vek, vo
Visokata evrejska {kola vo Solun predavale 200 nastavnici, a nastavata
ja sledele pove}e od 1.000 lica.
162