ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

intenzivirala osobeno po formiraweto na Bugarskata egzarhija so
koja, sozdadena od sultanot (1870 g.), bugarskata propaganda i
oficijalno go steknala pravoto da go upravuva i da go naso~uva
duhovniot `ivot na onoj del od makedonskite hristijani {to ja priznale
nejzinata religiozna vlast, pretpo~ituvaj}i ja nea kako slovenska
pred Gr~kata patrijar{ija.
Bidej}i nemalo uslovi za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija
kako makedonska crkva, nacionalnata duhovna ideja bila stavena
vo situacija da se probiva i da se razviva vo mo{ne slo`eni uslovi.
Vo {erijatskata Turcija nacionalnata aktivnost bila pravo i privilegija
na priznatite od Portata crkovno-propagandni institucii,
kakvi {to bile Egzarhijata i Patrijar{ijata. Ovie, pak, de fakto
stanale organi na nadvore{nite sili (dr`avi) i rabotele vo nivni interes.
Zna~i, fakti~ki legalna, makedonska nacionalna duhovna aktivnost
vo zemjata bila onevozmo`ena od dvete crkvi koi rabotele vo
interes na Bugarija i na Grcija, a revolucionernata borba, pak, kako
nacionalnoosloboditelna akcija {to imala sosema poinakov karakter,
poradi sredstvata {to gi primenuvala (za avtonomija i dr`avnost),
normalno ne bila prifatliva, dejstvuvala ilegalno i bila vo
`estok sudir so osmanliskata vlast: Borbata za nacionalna sloboda
bila naso~ena, na prvo mesto, protiv osmanliskata dominacija, a
potoa i protiv onie sili {to go cepele narodot i go proglasuvale za
svoj, izmisluvaj}i argumenti za da ja opravduvaat politikata za delewe
i zavladuvawe na Makedonija.
Makedonskoto osloboditelno delo, nacionalno i politi~ko po
svoite streme`i, objektivnite uslovi go prinudile javno da se promovira
najprvo vo stranstvo i od nekoi stranci {to, prestojuvaj}i prethodno
vo Makedonija, argumentite za gradewe na svojot stav gi crpele
li~no od samiot teren!
Pette i ne{to pove}e godini pred formiraweto na Makedonskata
revolucionerna organizacija (1893 g.) se osobeno bogati so nastani
mo{ne zna~ajni za razvitokot na makedonskoto nacionalno dvi`ewe.
Vo ovoj period pred balkanskata i po{iroka nau~no-politi~ka javnost
javno bila iznesena vistinata za Makedoncite kako oddelen slovenski
entitet i toa od eden istaknat Bugarin, Petar D. Draganov,
inaku poznat ruski nau~nik – slavist, lingvist, demograf. Toj se javil
so tvrdeweto deka Makedoncite se poseben slovenski narod, so {to
predizvikal burni reakcii kaj zainteresiranite nau~no-politi~ki
180