ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

1. Sudbinata na Aleksandrovoto carstvo po smrtta na carot
Sudbinata na novoto carstvo zapo~nuva da se „kroi“ vo persiskata
prestolnina Babilon, vedna{ po smrtta na Aleksandar Makedonski.
Imeno, spored istoriskite izvori, se spomenuvaat {estmina
hetajri pred odarot na makedonskiot car. Me|u niv najvlijatelen i
najstar e Perdika, komu Aleksandar pred smrtta mu go ostava carskiot
prsten-pe~at, koj treba da se predade na idniot vladetel. No, spored
makedonskiot obi~aj, nositelot na suverenitetot e makedonskata vojska,
koja vo toa vreme ne e vo celosen sostav, za{to del od vojnicite na
~elo so Krater zaminale za Makedonija, a del se vo Makedonija so
Antipatar, „strategot na Evropa“.
Zna~i, re{enie za noviot vladetel trebalo da donese makedonskata
vojska vo Babilon; makedonskata falanga na ~elo so Meleagar se
opredeluva za polubratot na Aleksandar, Aridej, nezakonski sin na
Filip, za kogo se govorelo deka e mentalno i fizi~ki slab, pa zatoa
Perdika predlaga da se po~eka poroduvaweto na Roksana, a vo me|uvreme
da se odredat regenti koi }e vladeat so Carstvoto. Od druga strana,
Antigon i Nearh go predlagaat Herakle – sinot na Aleksandar i
pergamskata princeza Barsina, a Ptolemaj saka da formira zaedni~ka
uprava od najvisokite vojskovodci. U{te tuka zapo~nuvaat dinasti~kite
borbi pome|u makedonskata aristokratija, najbliskite sorabotnici
na Aleksandar Makedonski, i traat za vreme na celiot ovoj period.
Na krajot, Makedoncite go prifa}aat za car Aridaj pod imeto
Filip III, dodeka se rodi Aleksadar IV, sinot na Roksana (Filip-Aridaj
vladee do 317 g. pr. n.e.); po negovata smrt Aleksandar e proglasen
za car, no pred polnoletstvoto, 310/309 g., i toj e ubien).
Najvisokite dr`avni funkcii se delat pome|u najvidnite Aleksandrovi
vojskovodci: Krater, Antipatar i Perdika; Antipatar,
kako „strateg na Evropa“, ja obedinuva voenata i civilnata vlast vo
Makedonija i helenskite oblasti i obezbeduva ispra}awe regruti vo
Azija. Krater dobiva visoka dr`avna funkcija kako prostates (za{titnik,
opolnomo{tenik, poverenik) i vrhoven zapovednik na carskata
vojska, a Perdika kako hilijarh (najzna~ajna politi~ka funkcija) i
epitrop (namesnik, za{titnik, ~uvar) upravuva so civilnata vlast nad
aziskiot del od Carstvoto i gi podgotvuva site dr`avni raboti. Ptolemaj
upravuva so Egipet, Libija i grani~niot del na Arabija so
Egipet. Del od satrapijata Sirija na zapad od Eufrat dobiva Leomedont,
Fenikija gi zadr`uva svoite doma{ni vladeteli, Tir i Gaza sta-
53