ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

koja prodol`i i ponatamu so negirawe na nezavisnosta na zemjata, nacionalniot
identitet i me|unarodnata pozicija. Reakcijata na javnosta
na ovoj dokument be{e lo{a, pa duri i vo Zapadna Evropa i vo SAD,
a nekoi nabquduva~i o~ekuvaa intervencija od sosednite dr`avi. Toa
be{e vrvot na kompromisot na EU so Grcija, koj koincidira{e so
mnogu vnatre{ni kontroverzii vo samata unija.
Se postavuva pra{aweto: koi bea motivite za vakvata gr~ka politika
sprema Republika Makedonija? Zo{to Republika Makedonija
predizvika tolku golemi emocii vo Grcija (pove}e od eden milion
lu|e izlegoa na demonstraciite vo Atina i vo Solun)? Zo{to nezavisnosta
na Makedonija se povrzuva{e so gr~kata sigurnost a na narodot
mu be{e nametnato da ~uvstvuva deka granicite na Grcija ne se bezbedni?
Eden od odgovorite le`i vo me|unarodnite posledici od priznavaweto
na makedonskata dr`ava. Vo slu~aj da ja priznae Makedonija,
Grcija treba da go priznae i etni~kiot identitet na makedonskoto
malcinstvo {to s¢ u{te `ivee vo severna Grcija, da prifati deka
Grcija ne e nacionalno homogena tuku multinacionalna dr`ava, so
site mo`ni politi~ki posledici, kako i da ja prifati evropskata
regulativa za tretmanot na malcinstvata i za za{tita na nivnite kulturni
prava.
3. Me|unarodnoto priznavawe
Mnogu e verojatno deka sredinata na 1992 godina, periodot {to
sleduva{e po Deklaracijata vo Lisabon, be{e „pet do dvanaeset“, t.e.
vremenska to~ka od kriti~na va`nost za pribli`uvaweto na me|unarodnata
zaednica kon Makedonija i za makedonskata politika na patot
kon priznavaweto. Dvete politiki bea staveni na seriozna proba. Se
smeta{e deka Gligorov i Makedonija se na istoriski test i vo golem
rizik. Vo me|uvreme, nekolku scenarija od sosedstvoto bea vo optek,
imaj}i gi predvid posledicite od Lisabonskata deklaracija. Vladata
go prezede rizikot da ne ja menuva svojata politika. Taa politika po~na
da dava rezultati. Golemata gr~ka propaganda ne be{e efektivna i,
kako po pravilo, poka`a deka e kontraproduktivna.
Golemiot pritisok vrz Makedonija, predizvikan poradi nepriznavaweto,
vode{e kon novi opasnosti i od nego zemjata treba{e da se
333