ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

vite uslovi po Prvata svetska vojna. Ottuka, iako vo redovite na bratstvata
vo Bugarija ~lenuvale 3-4% od vkupniot broj na emigracijata,
bitkata za vlijanieto vrz niv i pred s¢ vrz nivnoto centralno rakovodstvo
za seto vreme na nivnoto postoewe (od 1918 do 1934 g.) bila `estoka.
I dvata pola vo redovite na emigracijata, t.e. desnicata i
levicata, se borele rakovodstvoto na bratstvata, respektivno na emigracijata,
da go imaat pod svoja kontrola.
Sudirot za ostvaruvawe dominantno vlijanie vrz organite na
bratstvata osobeno bil `estok vo periodot 1919–1925 g. Su{tinata na
ovoj sudir, kako i pred Balkanskite vojni, bila od programskopoliti~ki
karakter. Kako osnovno se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto,
dopolneto po vojnite so pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija.
Formalno, site u~esnici vo toj sudir se zalagale za avtonomna
Makedonija. Tokmu zaradi nejzinite zalagawa za avtonomija na Makedonija,
staro-novata VMRO, pod rakovodstvoto na Todor Aleksandrov
i na Ivan Mihajlov, go dobila epitetot avtonomisti~ka. Me|utoa,
problemot ne bil vo poimot tuku vo sodr`inata, vo celite, odnosno
{to s¢ vleglo vo poimot avtonomija. Vpro~em, pra{aweto za kakva
avtonomija na Makedonija se zalagala odredena politi~ka struja vo
nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe e tesno povrzano so pra{aweto
{to bilo postaveno vedna{ po prekinot na voenite sudiri: ~ie e
makedonskoto pra{awe, komu mu pripa|a i kako mo`e da se re{i.
Vo su{tina, toa i ne bilo novo pra{awe. Toa postoelo pred i
osobeno po Ilindenskoto vostanie. Me|utoa, po krajot na Prvata
svetska vojna i po podelbata na Makedonija, toa se postavilo
izvonredno ostro. Kako i pred toa taka i po vojnite, se pojavile dve,
edno na drugo sprotivstaveni gledi{ta. Samo {to sega pra{aweto ne
se postavuvalo pred makedonskiot narod vnatre vo Makedonija tuku
pred makedonskata emigracija vo Bugarija.
Strujata okolu Izvr{niot komitet na bratstvata zastanala na
stojali{teto deka makedonskiot problem e problem na Bugarija i
negovoto re{avawe £ pripa|a na bugarskata dr`ava. Vtorata struja vo
redovite na emigracijata smetala deka makedonskoto pra{awe e makedonski
problem, povrzan so osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija,
so sozdavaweto avtonomna makedonska dr`ava, vtemelena na
ramnopravnosta na site narodi {to `iveat vo nea. Nejzinata cel treba
da e prisutna vo „svesta na makedonskiot narod, bez ogled na etni~kata
pripadnost da se gradi ~uvstvo na pripadnost kon zaedni~ka naci-
242