ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

i formi. [iroko rasprostraneti formi bile napu{taweto na zemjata
i odeweto na drugi zemji{ni parceli, preobrazuvaweto na oranicite
vo lozja, bav~i i gradini, krieweto za vreme na popisite ili za vreme
na sobiraweto na danocite, nepla}aweto na danocite i sl. Taka, 1655
godina, sudot vo Bitola donel odluka na selanite od selata Ostrec,
Ki{evo, Sko~ivir i Trnovo za poslednite tri godini da ne im zema
danok so cel tie da se vratat vo domovite {to gi napu{tile. Za
namaluvawe na ekonomskiot pritisok selanite, isto taka, se slu`ele
i so postojani poplaki i molbi upateni do visokite organi, `alej}i se
na odnesuvaweto na lokalnite feudalci. Ovie poplaki ponekoga{
prerasnuvale vo buni, dokolku i dr`avnite organi ne prezemale soodvetni
merki za za{tita. Takva e Mariovsko-prilepskata buna, koja
izbuvnala esenta 1564/1565 godina, koga hristijanite go tu`ele upravnikot
na hasot na vezirot Mustafa-pa{a, vo ~ij sostav vleguvale Prilep
i Mariovo, deka sprotivno na {erijatot zemal golemi pari~ni
kazni. Sudot ne gi priznal argumentite na selanite, a vojvodata gi
obvinil deka ve}e dve godini ne gi pla}ale dava~kite i pobaral tie
dava~ki da bidat naplateni. Toga{ pove}e od 1.000 selani, so stapovi i
kamewa vo racete, se sobrale pred vratite na sudot i sakale da vlezat
vnatre. No, blagodarenie na brojnosta na muslimanite vo gradot, buntot
nabrgu bil smiren. Istoto se povtorilo i narednata 1565 godina.
Vakvi buni {to imale lokalen karakter osobeno za~estile od vtorata
polovina na XVI vek pa natamu i osobeno bile prisutni vo Zapadna
Makedonija.
Edna od najra{irenite i najstari formi na oru`en otpor protiv
osmanliskata vlast bilo i ajdutskoto dvi`ewe. Ovaa op{testvena
pojava vo XV-XVI vek imala silni belezi na drumsko razbojni{tvo,
nasledeno od sredniot vek, bez nikakva vrska so organiziran otpor
protiv vlasta. Pretvoraweto na zemjata na hristijanite vo ~iflizi
mu dale na ajdutstvoto poorganizirana forma na socijalno dvi`ewe.
Ve}e kon krajot na XVI vek vo izvorite se registrirani prvite napadi
na spahiskite imoti i ~iflizi od strana na organizirani grupi od
hristijani. Iako ova dvi`ewe imalo prete`no stihien karakter i
~esto se sveduvalo na razbojni{tvo, toa bilo eden od najdolgotrajnite
oblici na otpor. Ajdutite, organizirani vo dru`ina od 20 do 30 lica,
obi~no dejstvuvale vo periodot od maj do noemvri, odnosno od \ur|ovden
do Mitrovden, koga mo`ele da najdat zasolni{te vo planinite.
Preku zima se zasolnuvale kaj svoite jataci, a nivni ~esti zasolni{ta
bile i manastirite. Akciite na ajdutite se sostoele od napadi na
153