ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

i vo vardarskiot del na Makedonija pod srpska vlast. Ottuka i metodite
{to gi prezemale gr~kata i srpskata vlast, za da £ stavat kraj na
ovaa sostojba, bile isti ili sli~ni. No, i vo ednata i vo drugata dr`ava,
te{ko se doa|alo do posakuvanite rezultati. Naprotiv, i pokraj
site re`imski represalii, prodol`uvalo {ireweto na makedonskiot
jazik vo sredinite vo koi makedonskiot narod bil mnozinstvo. I tokmu
represaliite protiv jazi~nite i kulturni prava na makedonskiot
narod i vo egejskiot i vo vardarskiot del na Makedonija }e go privle-
~at vnimanieto na nekoi me|unarodni faktori, pred s¢ na Anglija, i
}e pottiknat inicijativa pred Ligata na narodite vo @eneva vo tekot
na 1924/1925 g. a potoa i vo 1927/1928 g. za davawe ograni~ena kulturna
avtonomija vo sferata na osnovnoto obrazovanie (od prvo do ~etvrto
oddelenie) i vo upotrebata na mesniot makedonski jazik vo crkvata.
Rezultat na ovaa intervencija na Ligata na narodite vo @eneva, na
insistirawe na Anglija, bilo pe~ateweto na bukvarot na makedonski
jazik, nare~en Abecedar, za potrebite na decata vo egejskiot del na
Makedonija.
Me|utoa, kolku {to bil pogolem otporot na makedonskoto selo
i na inteligencijata proizlezeni od negovite redovi protiv gr~kata
politika za asimilacija na makedonskoto naselenie tolku dr`avata
poagresivno pribegnuvala kon upotrebata na razni teroristi~ki
sredstva za da go zadu{at makedonskiot jazik. Stanalo sosema jasno
deka bez negovoto iskorenuvawe te{ko bi mo`elo da se postigne
efikasna grcizacija na golemoto makedonsko malcinstvo. Represijata
protiv makedonskiot jazik i ime }e se podigne na nivo na konsenzus na
gr~kata dr`avna politika, bez ogled na toa od koja i od kakva politi~kata
priroda bila vladata {to se nao|ala na vlast, diktatorska
ili demokratska. Poseben primer vo toj pogled pretstavuva vremeto
na Metaksas vo Grcija po 4 avgust 1936 g. Za vreme na diktaturata na
Metaksas vo zemjata bila sozdadena atmosfera na nepodnosliva
ksenofobija kon s¢ {to e slovensko, makedonsko. Osnovna preokupacija
na toga{nata vlada, velat gr~kite hroniki od toj period, bila
najstrogo da se zabrani upotrebata na makedonskiot „dijalekt na ulica,
vo kafeana, pri trgovijata i voop{to vo sekoja sli~na situacija“.
Celta na ovaa politika bila „najposle novite generacii da sfatat deka
`iveat vo Grcija i deka predmetot gr~ki jazik ne se u~i vo
u~ili{tata kako stranski jazik“. Vo Zapadna Makedonija bile
osnovani ve~erni u~ili{ta za „slavofoni“ i „turkofoni“. Vo niv
odele `eni od 15 do 45 godini i ma`i do 50 godini, a se u~elo ~itawe,
236