ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

koi go sledele, kako i mnogu drugi u~eni (diplomati, filosofi, pisateli,
kartografi, biolozi).
1. Pohodot kon Istok
Aleksandrovata vojska navleguva vo Mala Azija preku Helespont
kaj Sest; prvata stanica e drevniot grad Troja, kade vo hramot
na Atena Aleksandar prinesuva `rtva, posvetuvaj}i £ go na bo`icata
svoeto oru`je i zemaj}i go oru`jeto od hramot, so svetiot {tit na
bo`estveniot Ahilej (sledej}i gi herojskite dela od epot Ilijada).
Prviot voen sudir so persiskata vojska se slu~uva kaj rekata
Granik na Propontida (334 g. pr. n.e.). Vojskata na Persijcite, pridru-
`ena od helenskite naemnici-hopliti, gi zazema poziciite na strmiot
desen breg i vozvi{enijata okolu rekata taka {to lesno go sledi dvi-
`eweto na makedonskata vojska. Za Aleksandar ovaa bitka e golem
predizvik za da ja poka`e silata na makedonskata vojska i da gi istakne
sopstvenite strate{ki sposobnosti. Toj dava naredba da se pregazi
rekata i zaedno so negovite hetajri napa|a vo najgusto zbienite redovi
na neprijatelot. Vo `estokata borba Aleksandar e ranet v ramo. Persijcite
imaat iljadnici zaginati vojnici i 2.000 zarobeni od koi
naemnicite – Heleni Aleksandar gi ispra}a vo Makedonija na prinudna
rabota.
Pobedata nad persiskata vojska, predvodena od maloaziskite satrapi
na Lidija, helespontska Frigija, Golema Frigija, Karija, mu go
otvora patot na Aleksandar kon Mala Azija; lidiskiot grad Sard se
predava bez borba, kako i gradovite na Ajolida i na Jonija, me|u koi e
Efes. Makedonskiot car e do~ekan kako osloboditel od persiskoto
ropstvo; edinstveno Milet i Halikarnas, so golema persiska vojska,
davaat otpor (334 g. pr. n.e.).
Po ovie osvojuvawa, Aleksandar ja deli vojskata na dva dela: edniot
del na ~elo so vojskovoditelot Parmenion da prezimi vo Sard, a
drugiot trgnuva na pohod preku Karija, Likija i Pamfilija, osvojuvaj-
}i gi site gradovi i tvrdini. Slednata 333 godina celata vojska se sobira
vo Gordion, prestolninata na frigiskite kralevi (Gordij i
Mida); spored edna legenda, Aleksandar go presekuva so me~ nerazvrzliviot
jazol na jaremot na ko~ijata na kralot Mida, so {to go ispolnuva
proro{tvoto deka }e zagospodari so Azija.
43