ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Fakti~ki, od po~etokot na 1921 g., so voveduvaweto na vonrednata
uredba, takanare~ena „Obznana“, pa s¢ do 6 januari 1929 g., vo vardarskiot
del na Makedonija postoel voen re`im. Tuka bil koncentriran
ogromen broj od bezbednosnite sili, vo prv red od `andarmerijata.
Na site pova`ni mesta vo Makedonija bile izgradeni `andarmeriski
stanici. Naporedno so `andarmerijata i vojskata postoele brojni
paravoeni organizacii, kako taa na Jovan Babunski i drugi. Na odredeni
mesta vo nekoi regioni bilo zabraneto sekakvo dvi`ewe na
lu|eto, od zajdisonce do izgrev. Vladeel bezmilosen teror i bile organizirani
masovni sudski procesi. Tipi~en primer vo toj pogled pretstavuvaat
sudskite procesi po ubistvoto na eden srpski general vo
[tip, protiv grupa studenti vo Skopje (1928 g.), procesot vo Resen,
brojnite politi~ki ubistva itn.
Za sostojbite {to vladeele vo ovoj del na Makedonija najdobro
zboruvaat slednive podatoci. Vo 1924 g. vladata na Quba Davidovi} vo
Makedonija amnestirala 18.000 zatvorenici. Od vospostavuvaweto na
srpskata vlast vo Makedonija do 1930 g. za politi~ki dela bile obvineti
50.000 lica. Za deset godini bile izvr{eni 1.400 politi~ki ubistva,
a 14 sela bile zapaleni od `andarmerijata i kontra~etite. Paradigma
na terorizmot pretstavuva napadot na 3 mart 1923 g. na seloto
Garvan vo Radovi{ko, izvr{en po naredba na `upanot Dobrica
Matkovi}. Toga{ bile ubieni 28 selani.
Bez ogled na kompleksnosta na politikata na denacionalizacija
i asimilacija, za ~ie sproveduvawe bile anga`irani site segmenti na
srpskiot politi~ki, obrazoven, paravoen, ekonomski itn. sistem, posakuvanata
cel ne bila postignata. Najdobra potvrda za toa pretstavuvaat
upotrebata na masovniot teror, ogromnata koncentracija na
vojska, na `andarmerija i na drugi paravoeni sili, zabranata na sekakva
nevladina politi~ka aktivnost itn. No toa ne bilo karakteristi~no
samo za situacijata vo vardarskiot del na Makedonija.
Istoto se slu~uvalo i vo drugite nesrpski delovi na kralska Jugoslavija.
Poradi toa, vo po~etokot na 1929 g., re`imot od vonrednata
uredba donesena vo 1921 g. bil zamenet so voveduvaweto na poznatata
[estojanuarska diktatura. So nea vo zemjata bile zabraneti site
politi~ki aktivnosti, duri i aktivnosta na prore`imskite srpski
partii. So proglasuvaweto na [estojanuarskata diktatura (1929 g.) od
politi~kata scena iz~eznale i site dotoga{ formi na denacionalizacija
i asimilacija. Toa ne zna~i deka bila napu{tena politikata na
denacionalizacija i asimilacija. Taa vo praktikata bila zameneta so
226