08.02.2013 Views

Botanika. fi

Botanika. fi

Botanika. fi

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

12<br />

13<br />

10 A. Obena botanika.<br />

Imenitno je, da se stene sosednjih stanic navadno prav močno<br />

skup držé, kakor da so priklejene druga k drugej, in da se potljej<br />

le s pomočjo gnjilobe ali prav močnih kemijskih sredstev zamorej o<br />

vsaksebi razdeliti. Na ta način narejajo one take imenóvano sta -<br />

ni č j e ali s t a n i č n o t k a n i n o. Ali stanice se vendar ne dotikaj o<br />

Pod. 13 .<br />

in se ne držé skupaj od vseh<br />

strani, ampak med njimi ostajajo<br />

zdaj širji, zdaj oži, večidel<br />

trivoglasti prostori, ktere<br />

imenujemo medstaničn e<br />

prohocle i (pod. 3, 4, 12, 13 .)<br />

Navadno je v teh medstaničnih<br />

prohodih bolj mladega staničja<br />

voden sok med starejimi<br />

stanicami pa zrak in me d<br />

stanicami lesnega staničja posebna<br />

medstanièna tvarina<br />

(glej §. 18 .) .<br />

Razun tega se najdejo v<br />

steblih mnogih rastlin, posebno<br />

povodnih., v staničji mnogoštevilni,<br />

časih prav dolgi in<br />

pravilni prohodi med stanicami ,<br />

ki imajo zrak v sebi, Tak i<br />

zračni prohodi vodijo podolgoma<br />

skoz steblo in se n a<br />

prerezu španjskega trskovc a<br />

in lokvanj enega peclja vidij o<br />

z golimi očmi .<br />

Mnogokrat se notri v deblu zavolj tega, ker se staničje raztrg a<br />

ali odmre, napravijo produhi, ki se tegujejo časih po sredi cel e<br />

rastline, tako da postane votla, kakor to vidimo na travnih bilkah .<br />

V take produhe se potem večkrat izlije sok iz bližnjih razpočeni h<br />

stánic , vsled česar se v notrini mnogih rastlin nahajajo tako imenovani<br />

s o č n i k i nedoločene podobe, ki so napolnjeni z oljem, s è<br />

smolo , z gumijem ali s ktero drugo rastlinsko tvarino .<br />

Vrnimo se k notranjemu življenji rastlinske stanice . Najpoprej<br />

zapazimo v nekterih stanicah to-le znamenito prikazen, namreč<br />

nekako posebno gibanje s o k a. Slizava tvarina protoplasm e<br />

dela sredi čistega staničnega soka male, nitaste potočke , ki tck ó<br />

po stanici sem ter tje, večkrat svojo mér menjaje . Zdi se nam ,<br />

da mnogi izhajajo od staničnega jedra, in da se spet k njemu vračajo.<br />

Poprej so opazovali to prikazen le v stanicah nekterih vodnih<br />

rastlin, posebno par ož n i c e (c h a r a) ; pozneje so jo pa zapazili<br />

tudi drugod in posebno očitno v rastlinskih laséh in kocinah ,<br />

n. pr. v laséh že zgorej imenovane tradeskancije .<br />

Tudivprašanje : kako se začenjajo in kako se množ é<br />

s t a ni c e? dolgo časa težavna naloga opazovalcev, mora tukaj najt i

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!