Botanika. fi

fI. Podoboslovje ali morfologija . 23
drugih spet zadobite barvo in lastnosti steblovih listov, od kteri h
se pa vselej razločujete po svoj e] podobi .
Če opazujemo mlado rastlinico , ki se je razvila iz žitnega
zrna, n.. pr. iz ovsenega zrna, ki je v pod. 44. šestkrat pove-
Pod 44 . éana, pak vidimo, da le ena edina kalita a spremlj a
brst f na dan, med tem ko koreninica d v zemlj o
rije, živeža si iskaje .
K ali c a se v znanosti imenuje k o tyl e d o in po 2 6
tem, ali nosi kal le eno ali pa dve kalici, se vse cvetoče
rastline delé na dva glavna oddelka : na e n okaličnice
ali monokotyledone in na dvokaličnice
ali dik otyl ed o rte. Rastline obeh teh oddelkov
se tudi med sabo razločujejo še po drugih znamenjih,
po kterih se dá pozneje, ko so kance že davn o
izginile, spoznati, ali je rastlina eno- ali dvokaličnica .
Najočevidneje se to vidi na listji . Žile na listih enokaličnic
tekó namreč druga z drugo vzpored, med te m
ko so žile na listih dvokaličnic mrežasto razdeljene .
d Ker brezcvetne rastline ne napravljajo takega semena ,
ki bi se dal primerjati semenu cvetočih rastlin, zatorej
se pri njihovem prvem razvitku tudi ne more
zapaziti kaka kalica , in z ozirom na to so te rastline imenoval i
brezkaliènice ali akotyledone .
l . Korenina.
Korenina je tisti del rastline, s kterim se ona sploh tlá drži 2 7
in iz njih svoj živež srka. Korenina bi se tedaj mogla imenovati pod -
zemeljski živilni organ rastlinini, med tem ko je steblo ali debl o
njeni nadzemeljski del . Ali pri bolj natančnem preiskavanji se t a
razločba pokaže n e d o v olj na , ker ne samo, da ima mnogo rastlin
plavajoče, v vodi viseče korenine, -nego vidimo tudi, da spuščaj o
nektera drevesa vročih krajev iz svojih vej tako imenovane zraè n e
korenine, ki rastó in se daljšajo proti tlam, jih zadnjič dosežej o
in se v nje zarijejo in vkoreninijo ; nadalje vidimo, da se naš znani
bršljan s pomočjo svojih iz debla pognanih korenin spenja p o
drevji, po pečinah in po zidovji .
Z druge strani pa najdemo v tleh marsiktero rastlinsko stvar ,
ki se navadno imenuje korenina, ktere rast pa in pozneji razvite k
nas poduči, da imamo til deblo pred sabo, ki se nikdar nad zemlj o
ne vzdigne, ampak ki le veje tje v zrak pošilja , kakor je to pri
vseh rastlinah, ki rastó iz čebule ali iz gomolja .
Za najbolj očiten razloček med korenino in med steblom na m
služi to, da korenina ne poganja nikdar listja, med tem ko se na
steblu še celó pod zemljo vselej poznajo začetki prihodnjih listov ,
da-si mnogokrat le v podobi zanikrnih lusk. Tudi povrhnja koža