Botanika. fi

Pocloboslovje. Razcvetje . 59
Cveti, kteri imajo, kakor je pravilo , vse štiri listne kroge, 69
se imenujejo popolni cveti ; nepopolni so pa, če nimajo enega
ali več teh krogov. Obojni cveti so tisti , ki imajo prašnike i n
pestič. Ce pa ima cvet le prašnike, se imenuje prašnič n i cvet ;
če pa ima cvet le pestič brez prašnikov, se imenuje p e s t i č n i
cvet. Gluhi cvet je tisti, ki nima ne pestiča, ne prašnikov .
Mnogokrat so prašnični in pestičih cveti na istej rastlini ,
kakor n. pr. na leski in na hrastu ; take rastline se imenujej o
enodomne (monoecia). Ako so pa na enem deblu kake rastlin e
le prašnični cveti, na drugem deblu iste rastlinske vrsti, pa l e
pestični cveti, se imenujejo take rastline dvodomne (dioecia) ,
kakoršne so n. pr. vrba, konoplja in hmelj .
Postranski cvetni deli .
Tako imenujemo tiste razne tvorbe, ki se nahajajo le v nekterih
cvetih , in ki se torej morajo prištevati nebitnim cvetni m
delom. Tak cvetni del je privenèič (paraeorolla) , ki stoji , kar
se tiče njegove rasti in podobe, v sredi med vencem in med prašnikom
; on je posebno očiten pri belem narciso kakor rudeèkastorumen
kolobar. Enaka upodoba je luskica, ki se najde n. pr.
spodej na venčevih listih v potočnici (mačjih očeh) . Obe upodobi si
moremo misliti, da ste prilistki venčevih listov . Prav mnogokrat
se nahajajo žlezaste upodobe , ki skrgavajo sladak sok, in ki s e
m e dn iki imenujejo .
Razcvet j e (inflorescentia) .
Zdaj ko smo se spoznali s posamnimi deli cvetovimi, nam preostaja
še to, cla ogledujemo , kako stoji cvet kakor celota proti
drugim cvetom in proti steblu. Te razmere zaznamovamo z imeno m
razcvetje.
Nektere rastline imajo enostavno steblo brez vseh vej, ki požen e
tedaj le en edini končni cvet, kakor n . pr. tulipan. Tako enocvetno
steblo se imenuje b e t v a (scapus). Vejnato steblo je p a
veècvetno .
Cveti so ali pecljati ali brez peclja ; v poslednje m
slučaji tudi e d e imenovani. Ce cvet končá rast kake osi , se
imenuje končni cvet, sicer pa stranski cvet . Pazduhn i
cvet izraste iz pazduhe kakega lista, ki se imenuje k r o v n i
list (bractea). Krovni list je ali posebne podobe, ali je pa ena k
ostalim steblovhn listom, Tudi se najde časih, cla prav počasi prehajajo
steblovi listi v drugače raščene krovne liste, ki dobé mnogo -
krat tudi posebno barvo , kakor n. pr. pri njivskem črnile u ,
kjer so lepo škrlatno-rude &
Raztreseni so cveti, če stojé posamezno, brez očitno vid -
nega reda na raznih mestih rastlin p r i b l i a n i ali tesno s k upaj
stoječi cveti pa narejajo skupine, ki so posebnih podob i n
ki se temu primerno imenujejo .
70
71