Botanika. fi

114
I?. Posebna botanika .
mutter, Ulvina aceti) je sostavljen iz takih prahu. podobnih gliv.
Naj omenimo še sadno plesen j (Oidhun , kamor spada škodljiva
grozdna plesen j (Oidhml Tnckeri) . Ravno tako se je bati :
k r ompir j e v e plesnjj (Perenespora infestans) , ktera je vzrok.
da krompir čud in gEuije ; in pa s vil o d ove plesnji, in uska rdin
o imenovane, ktera naredi znano pogubno bolezen svilodov al i
svilnih gosenic .
Prestopimo zdaj k tistim višjim glivam , ki imajo čudn o
vpodobljene trosonosce, b as i di j e imenovane (pod . 178.) .
Pod. 178,
Izmed sem spadajočih strženatih gliv s o
imenitne : navadna pihalka ali pezde k
(Bovista) , jajčasta , bela , pozneje z rujavim
trosom napolnjena , raste pogostoina po pašnikih
; veliki. pezdek ali krvnica (Lycoperclon),
ki za glavo velika zraste ; g o m o -
a ;~ (.1 l j i k a (Triiffel, Tub er) , črni okroglji gomolji ,
ki do // čevlja globoko pod zemljo rastó i n
ktere iščejo z na to privajenimi psi , ker j e
ta . gliva visoko cenjena jed. Najbolje gomoljk e
a staaičje klobuènate gli- pnnesó iz Piemonta in iz francoskega .
ve, 7 basidija, e hasido- Najbolj imenitni razdel gliv so pa vendar
s p ora. Povcèano 300k" t. k o Z' a s t e glive, med ktere spadajo kako r
jelenovo rogovje razraščene griv e Clavaria) , izmed kterih imenujemo
tez jelenovo gobo (Clavaria Botryti s), kozjo brad o
(Clavaria crispa) , 1 e s i č j e p a r k e l jee (Clavaria Plava} in p a
n a v a d n i smrček (1orchel1a escnlenta) , ktere so vse za jed ;
zadnjič e) prave gobe ali kl o bu ast e glive, ktere na držalc u
(kocénn) nosijo klobuk ali okroglo ploščo . Rodovi pravih gob so :
Agaricns (platnica), C anthar ellus (Iesiéica), P olyp or -u s
(trod ali kresilna goba), Boletus (goban) , H y dnum (ježek) in
M e r s (drvojedka) . Platnice (Agaricus) imajo nežne listk e
na spod.njej strani ; med nje spadajo k a r z el j (Agaricus caesareus) ,
pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus
delieiosus) ; vse za jed, Strupene so pa : škrlatno rudeČa , belopikasta
mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno r ude Č a golobica
(Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumen a
l esièica (Cautharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo .
Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večini ali manjhn i
luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vg
á n j (jurčki) (Boletus edulis) ; velika goba z rujavhn klobukom
in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in z mrežastim i
žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih go -
banov (Boletus lurialus in Dol . Satanas) ; poslednja dva pomodrit a
(postaneta „plava”) , ée ju stisnemo ali pretrgamo . Kresiln a
g o b a ali t r o d (Polyporns fomentarius) raste po bukvah in p o
hrastih ; iz -nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo i n
v slab lug nareja znano nétilo . Bela in neizrečeno grenka m ec
e s n o v a goba Polyporus officinalis) rabi za živinsko zdravilo .