Botanika. fi

g
A. Občna botanika.
v trdna telesa in vreduje v pravilne kristale, ki so omejeni z ravninami
in z ravnočrtn.hni robovi ; rastlinska in živalska tvarina
se pa vidi v prvem početku vselej kakor krogljasta stalnica , so -
stavljena iz vdajalne, preobrazbe zmožne tvarina , ktera med tem ,
ko se dalje razvija in dopolnuje , dobiva podobe , ki se ne dad ó
razložiti na nektere geometrijske glavne podobe in na njihove združbe ,
kakor smo to bili našli v mineralogiji in v kemiji pri prirodni h
in pri umetnih kemijskih spojinah (zvezah) .
81 Pri rastlinah in pri živalih vidimo, da so njihova razna životn a
(banja vezana rta posebne dele, ki se organi imenujejo, med tem
ko so na rudnini nikdar ne dadó razločiti posebni deli, ki bi slu -
Žili posebnim namenom . Rastline in živali so tedaj o r g a n i z ovana
telesa, rudnine pa neorganizovana .
Če se opazuje Životna delavnost , treba pri tem paziti n a
dvoje ; najpoprej treba ozirati se na tvarino, na kterej se ta delavnost
pokazuje, potem pa na podobo, ktero tvarina zadobi vsled životne
delavnosti . Vsak organizem (t. j. Živa stvar) je zmožen, da
sprejema iz svoje okolice tuje tvarine v svoje telo, da jih kemijsko pre -
drugači in prevpodobi, tako da so zdaj postale enake tvarini njegovega
lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa.
To so znane prikazni reje in rasti organskih teles , kter e
ločijo tako bitno organska telesa od neorganskih . Saj rudnina n e
sprejéma nikakoršne hrane v-sé, in ne raste , in če govorimo o
rasti kristalov , se mora to vse drugače razumeti . Galunov krista l
n. pr, če ga položimo v galunovo raztopino, se res vdebeli . Ali to
se godi tako, da on privlači galunove delke, ki so v kapljivi in k i
so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki , in da jih nalož i
ná-se od zunaj na svoje površje. Kemijska pretvorba ali vprepodoba
tvarine se pri tem nikakoršna ne godi..
82 Nadalje se Životna delavnost pokazuje v r a z m n o ž it v i .
Rastline in živali rodé vpodobe , ki se odločijo od materinskeg a
telesa, ki začnó samostalno življenje in ki dalje živé tako, da s e
na otrokih ponavljajo vse prikazni življenja, ktere se opazujejo n a
stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živi h
stvari vendar vselej ponavlja isti rod, ista vrst v pomlajenej podobi .
Mnogokrati se je ze prašalo : Jeli mogoče, da postanej o
nove vrsti žival in rastlin? Kakor daleč nazaj v temoto stare preteklosti
segajo zgodovinski zaznamki in od kar se priroda pobliže
opazuje, nij se našlo , da bi bila postala ktera nova živalska al i
rastlinska vrst. Ali temu nasproti se rastline, ki jih sadimo in
sejemo, in tudi domače Živali s časom prav očitno spremené gledé
velikosti in gledé podobe svojega telesa, in vzamó ná-se lastnosti, ki
se prenašajo od rodú na rod .
Ta in enaka opazovanja vodijo do sklepa, da se v organskem
svetu to naredi, kar se v danih okolnostih narediti more . Dokler
ostanejo te okolnosti iste, se tudi rastlinske in Živalske podobe nič
ne spremené. Vsakej bitnej premenbi splošnih pogojev življenj a
uasleduje tudi primérna prevpodoba živih stvari. Zato govoré posebno