You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
It. Podoboslovje. Deblo. 29<br />
različnih medsebojnih razmér med staničjem in med cevnimi povézki,<br />
iz kterih je deblo zloženo, potem od načina, kako so cevni<br />
povezki drug k drugemu postavljeni ali razvrsteni .<br />
Že v §. 26. smo se spoznali z tremi glavnimi skupinami , v<br />
ktere se rastline delé po načinu svojega prvega mladostnega raz -<br />
vitka. Sledeče nam bo pokazalo , da vlada tudi v notranji rasti<br />
deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost , po kterej s e<br />
tudi dadó razločevati .<br />
Deblo brezkaličnic .<br />
Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali 3 3<br />
deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek<br />
v sredini stebla (pod. 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek<br />
pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in<br />
lesičjeko v (Lycopodiaceae) , ktere rastline pa imajo sicer v<br />
Pod. 60. Prerez : Pod. 61 . enojnat krog postavljene<br />
cevne povezke. Enako s e<br />
ima pri praprotih (<strong>fi</strong>lices),<br />
ktere imajo zraven<br />
posamnih cevnih povezko v<br />
tudi več() iz njih sostavljene<br />
skupine, ki delajo bolj<br />
ali manj pravilni in popolni<br />
krog, (pod. 61.). Ti cevni<br />
makovega stebla, praprotnega debla. povezki narejajo na prerezu<br />
nekterih praprot lične podobice ; tako se n . pr. na prerezu stebla<br />
orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavn.emu orlu .<br />
Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko se je enkrat razvil ,<br />
ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu .<br />
Deblo enokaličnic .<br />
Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave 3 4<br />
in čebulnice, posebnost v rasti njihovega debla se najlepše dri<br />
spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v<br />
pod. 62., vidimo veliko množino posamnih<br />
Pod. 62. cevnih povezkov na videz brez posebnega<br />
reda porazdeljenih po strženovem staničji .<br />
Na vsakem posamnem cevnem povezku<br />
se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih<br />
lesnih stanic sostavljena, in pa i z<br />
cevi narejeni lesni del, ki je proti središči<br />
debla obrnjen . Tudi se zapazi, da im a<br />
deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih<br />
~yi<br />
povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj<br />
gosto skup stisnjeni stojé .<br />
Zato je pri palmovih deblih samo zunanji<br />
del lesnat in časih jako tr,l ; notranj i
Change language