Botanika. fi

Življenjeslovje 'ali fiziiologlja . 75
89. zamore stanita sprejemati le razpustne snovi . Ves oglenet,
kar ga najdemo v rastlini, je prišel v njo v podobi spojine, ki je
v vodi razpustna, in tá je povsod in vselej o g l j e n c v a kislina ,
ki je iz ogljenca in iz kiselca (kemija § . 58 .) .
Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski .
Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja : Od kod jemlje
rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino — kako jo sprejéma v
sebe — in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlin i
samej ?
Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko . V §. 211 .
kemije je bilo pokazano , da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih
rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejaj o
tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti j e
ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna
in ki tedaj zmore priti v rastlino z vodo vred , ki jo korenine
vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadn o
tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast , pokrita z debelo prstjo ,
ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalski h
reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovic a. Na podlagi
teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna reclilka rastlinstva
.
Natančnije splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo ,
(la to mnenje ni pravo , da prst ni vzrok , ampak posledek rastlinske
rasti .
Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroge (mineralogija
§. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar
sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja , k i
se je naredila bila za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod s o
jemale tedaj prve rastline svoj živež? M, še današnjega dne se
dogodi, (la se z vulkansko silo iz morja vzdignjena, gola pečina
hitro prevleče z rastlinsko odejo , da na izvržeriej razbeljenej lavi
potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščeni h
tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, cladó z najboljim
vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kaki in netres k
rasteta na golem peèevji , ki nima prav nič prsti, in da redim o
potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium , Kresse) in hiacinte v čistej
vodi .
Še bolj zavzetno je pa sledeče : Vsakoršni rastlinski sadeži ,
ktere zasadimo na slabih tleh, vedno pomnoŽavajo mnoGino njihov e
prsti. Iz nekterih sladorovih, kavinih in bananovih zasadeb odpeljuje
se leto za letom mnogo milijonov funtov ogljenca v pridelki h
žetve, zemlji se pa zanj ne dá nikakoršno mldomestilo, kakor n a
primér gnoj, in vendar tla s teni nič ne izgubé prsti, ampak njihova
prst se še vedno pomnožava. V senu, ktero dá dober, móée n
travnik, se odpelje 2000 funtov ogljenca , in akoravno se to let o
za letom godi, se vendar nikdar ne čuti potreba , zgubo tega
ogljenca s kom drugim nadomestiti. Ravno tako se po naših gozdih