Botanika. fi

204
250
B. Posebna botanika.
69. red. Pomeranè'e ali zlata jabelka (Aurantiaceae) . Ta temnolista,
vedno zelena drevesa, južne Evrope imajo skorej v vseh svoji h
delih neko jako prijetno dišeče olje in lepe rumene plodove , k i
imajo v sebi citronovo kislino, deloma tudi slador . Tudi je v plodovih
lupinah, posebno v nezrelih, nekaka aromatična grenka snov .
Vredni so, da se imenujejo : c i t r o n o v e c (Citrus medica), p o m e -
ran č evee (Citrus aurantium) in b er g a m o t o v e c (Citrus liraetta )
plod poslednje daje prijetno dišeče bergamotovo olje .
205 70 . red. Javorji (Acerineae) . Posebno dober les za razna dela ,
med drugimi tudi za lule, dajo razni javorji (Acer), kterih drva
so tudi dobra kurjá va. Pomladanska mezga ( sok) vseh javorjev j e
jako sladornat in iz javorja eukr ov c a ali s la dor rt i k a (Ace r
saccharinum) dobivajo v severnej Ameriki slador.
206 71. red. Kakti (Cacteae). Iz Amerike smo dobili okrog 400
vrsti čudnih rastlin, ki so kakor nekakove spake , ker imajo sočnata,
zdaj valjasta , zdaj robata, krogljasta ali krpasta , ne vejnat a
ali pa vejnata stebla, po kterih je vse gosto mnogokrat nevarnih bodic
namesto listja. Ali izprezajo se neizmerno krasni cveti skorej iz
vseh teh pokvek in vzbujajo ravno zavolj tega različja še bol j
naše občudovanje . Nekteri kakti so se vdomačili tudi v južnej
Evropi. Koristen je posebno navadni k a k t (Opuntia vulgari s
po svojih vžitnih plodih, i n d i j an s k e smokve imenovanimi , i n
k o š e n i lj i k a k t (Opuntia coceinellifera) , tudi n opal imenovan ,
na kterem živi košeniljka. Po puščavah se popotniki krepčajo s
kiselkastim sokom nekterih kaktov , razun tega se rabijo tudi z a
kurjavo in za neprehodne plotove . Zavolj cvetja se sadé največkrat
Ceréus speciosus , Ceréus flagelliformis in Ceréus phyllartthoides.
207 72. red. Grozdjiče (Grossularineae) . Mali red, kterega grmičk i
skorej v vsaeem vrtu rastó, saj sta kosmulja (ágras, Ribes grossularia)
in r u d e č e groz d j i č e (Ribes rubrum) povsod in vsem priljub -
ljena. Iz poslednjega se dobiva citronova kislina. Nektera amerikanska
zelišča tega reda se sadé v vrte zavolj lepšega ,
208 73. red. Kobulnice (Umbelliferae). Kobulnice so zelnate i n
imajo male, peteroliste cvete s peterimi prašniki , spadajo tedaj v
5. razred Linné-ove sostave . Njihovi kobuli cvetja in njihovi mnogotero
razdeljeni listi so tudi njihova jako značajna znamenja . Sem e
kobulnic je drobno in je dvojnata rožka z raznimi rebri in progami ;
to seme najbolj služi za razločevanje rodov . Tudi ima seme teh
rastlin mnogo hlapnega olja v sebi , zavolj česar se rabi ali z a
dišavo ali pa za zdravilo. Nektere kobulnice imajo mesnat , sladornat,
vžiten koren, kakor na pr. m r k v a ali k o r é n j e ( Daucu s
carota), z él ena ali c é l er (Apium graveolens), peteršilj (Apinni
petroselinum) in pastinaka (Pastinaca). Aromatično seme imaj o
posebno : k u m i n (Carum mrvi), ki je tudi dobra klaja ; k o p r e. c
(Foeniculum), janež (Pimpinella Anisum) , k orni k o vee (Conandrum),
smrdil j (Anethuin) in rep j a k r e b ulica (Anthriscus) ,
ki je tudi kuhinjsko zelišče. Tudi dežen (Ileracleum sphondyliura) ,