Botanika. fi

62
2
A. Občna botanika .
Pod. 103. Pod. 104 . Pod. 105. Pod. 106 .;
l
deljena sè zarezo na dva dela , (podoba 108.) na tako imenovan i
ustnic i. Tako čašo ima med drugimi pr. mrtva kopriv a .
Časih raste čaša potem, ko je cvet ocvetel, dalje ter se čudn o
spremeni, kakor n. pr. v kodeljico znanega regrata .
2 . Venec (corolla) .
Pod. 108 .
Venčevi listi so pa po svojej podobi mnogo bolj očitno raz -
ločni ocl steblovih listov. Sè svojo nežnostjo in s krasoto svojih
barv dajó rastlini prečudno lepoto , zavolj ktere edino se rastlin e
mnogokrat redé, saj so ocl nekdaj hi vselej cvetlice ljubljenice človeške.
One lepoté človeku veselice in grob .
Mehko žametasto površje, ki je lastno mnogim venèevim listom ,
pride od todi, ker so stanice njihove povrhnje kožice, brada vi-
Poc . 109 .
(papilae) imenovane, prav posebne,
kegljaste podobe, pod . 119 . a .
Barva sama pa pride pri modrih, pri
vijoličastih in pri karminasto-rudeči h
venéevih listih ocl primérna barvaneg a
soka , ki je v njihovih stanicah, pr i
rumenih in pri rumenkasto - rudečih pa od zrnov, podobnih listnemu
zelenilu . Beli venčevi listi imajo sè zrakom napolnjene stanice .
Velika mičnost cvetja je nadalje njegov prijeten duh . Ta duh
pride deloma od hlapnih óljev , deloma od éteru podobnih kapljin ,
ki se narejajo v stanicah .
V ostalem se pa venec v mnogih reèéh vjema sè čašo. On
je, kakor ta' ve is en ali enolisten, pravilen ali nepravilen .
Na, posamnih venèevih listih se razločuje spodnji pecljat i
konec, tako imenovana žebica, od gornjega širokega dela, plošč a
imenovanega, kar je posebno očitno pri nageljnih (ali klinčiČih) .
Mnogo venčevih podob se vjema s čašnimi podobami, in s e
tedaj tudi ravno tako imenujejo . Kakor posebne podobe omenim o
še sledeče : jezičast, pod. 110. (iz regrata), podnosu podob
e n, pod . 111. (jazmin) ; zvonast, pod. 112. (zvončica) ; lijast ,
pod. 113. (njivski slak) ; cevast, pod. 114. (iz plavice) ; k o lesast
venec, pod . In . (buraza) .